Franja

αὔλημα, ατος, τό (αὐλέω) kar se svira (igra) na piščal, pesem za piščal.

αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.

αὐξάνω, praes. in impf. tudi αὔξω, ep. ion. ἀέξω [Et. kor. aweg; αὔξω iz ἀϝέξω, nem. wachsen; lat. augeo (iz aug-) – avgm. ηὐξ-, ion. αὐξ-, fut. αὐξήσω, aor. ηὔξησα, pf. ηὔξηκα, pass. pf. ηὔξημαι, aor. ηὐξήθην, fut. αὐξηθήσομαι, αὐξήσομαι] 1. act. a) trans. (po)večam, (po)množim, povišam, pospešujem, storim, da raste, uspeva, postane močno, podpiram, slavim, proslavljam; b) intr. = pass. rastem NT. 2. pass. množim se, rastem, napredujem, uspevam, razvijam se, povzdigujem se, ἐλλόγιμος ηὐξήθη postal je ugleden; μέγας postanem velik.

αὐτ-επάγγελτος 2 (ἐπ-αγγέλλομαι) sam se ponujajoč, sam od sebe, radovoljen, iz lastnega nagiba.

αὐτο-δαής 2 (δαῆναι) poet. česar se je kdo sam naučil, neumeten, naraven.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτοκτονέω poet. umorim se sam, umorim z lastno roko; pl. medsebojno se morimo, morimo drug drugega.

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.

αὐτονομέομαι pass. (αὐτό-νομος) živim po svojih zakonih, vladam se sam, sem samostojen.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτό-στολος 2 (στέλλομαι) poet. kdor se sam odkod odpelje, odrine (ali: kdor sam opremi ladjo).

αὐτοσχεδιάζω (αὐτο-σχέδιος) delam ali govorim, ne da bi se pripravil, nepremišljeno, lahkomišljeno sodim, nepripravljen govorim, izvršim kaj naglo ali na slepo srečo, na svojo roko.

αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.

αὐχέω hvalim se, baham se, ustim se, ponosno trdim z inf.

αὔχημα, ατος, τό (αὐχέω) bahanje, hvalisanje, prevzetno samozaupanje, bahava predrznost, stvar, s katero se kdo baha; kras, ponos, slava, αὔχημα δόξης slavno ime, velika slava.

αὐχήν, ένος, ὁ 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.

ἀφ-αιρέω, ep. ἀπο-αιρέω, ion. ἀπ-αιρέω [gl. αἱρέω; ion. impf. iter. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀφαιρήσω, NT ἀφελῶ, aor. ἀφεῖλον, pf. ἀφῄρηκα, -ημαι, ion. ἀπαραίρηκα, ἀπαραίρημαι] 1. act. in pass. a) odjemam, proč jemljem, snemam, odstranjujem, odtegujem, zbrišem, preženem τί, τινός (τινά) τι komu kaj; τινί τι osvobodim koga česa, odpuščam komu kaj; b) oropam, ugrabim, ropam; c) zmanjšujem, omejujem δαπάνας, φθόνον. 2. med. a) α.) jemljem zase proč, odjemam zase, odtegujem, oplenim, ugrabim, ropam τινά τι, τινός τι, ἀρχῆς odstavljam; β.) prevzamem, odvzamem komu kaj τινός τι, τὸ ἔργον končam boj; ὕδωρ odvrnem, odpeljem vodo; τὴν ὄψιν oslepim; b) α.) iztrgam koga iz česa, osvobodim koga ἐκ χερῶν, τινὰ ἐς ἐλευθερίαν; β.) zadržujem koga, oviram koga μὴ ποιεῖν. 3. pass. a) vzamejo mi, oropajo me, izgubim kaj, vzame se mi kaj ἀφαιροῦμαί τι; b) ovirajo me, ὄμμα τοὐμὸν ἀφῃρέθη εἰσορᾶν mojemu očesu se je odvzel pogled.

ἀ-φανής 2 (φαίνομαι) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov ἐλπίς, skriven, nejasen, temen, neopažen; λόγος nedokazan, neopravičen; subst. τὸ ἀφανές negotovost, ἀφανής εἰμι ποιῶν τι storim kaj neopažen, ἀφανὴς γίγνομαι izginem, izgubim se, οἱ ἀφανεῖς izgubljeni, ἐν ἀφανεῖ κεῖται negotovo je, χάσμα podzemeljski; οὐκ ἀφανές jasen, javen, znan. – adv. ἀφανῶς, ἐν τῷ ἀφανεῖ, ἐκ τοῦ ἀφανοῦς skrivaj, neopaženo, οὐκ ἀφανῶς μάχομαι borim se hrabro.

ἁφάσσω [fut. ἁφάσω, aor. ἥφασα] ion. potipam, dotikam se.

ἀφ-εκτέον (ἀπ-έχομαι) treba se je vzdržati τινός.