Franja

ἀτμίζω (ἀτμίς) puhtim, kadim se.

ἀτρέκεια, ἡ -είη ion. -ηΐη (ἀ-τρεκής) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, ἀ. ἔργου ἐξελέγχω pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo.

ἀ-τρέμα(ς) adv. (τρέμω) nepremično, mirno, tiho, ne da bi se ganil, ἀτρέμας ἔχω mirujem, sem miren, τὸ στρατόπεδον pustim mirno stati.

ἀτρεμέω ep. ion. ne trepečem, ne tresem se, sem miren, mirujem, ostanem miren, pomirim se pri čem ἐπί τινος.

ἀ-τρεμής 2 (τρέμω) ep. neustrašen, ne tresoč se, miren. – adv. ἀτρεμέως mirno, neustrašeno.

ἄ-τρεστος 2 (τρέω) poet. ne tresoč se, neustrašen, neboječ, brez strahu.

ἄ-τρομος 2 (τρέμω) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu.

ἀτύζομαι pass. ep. z aor. ἀτυχθείς in poet. ostrmim, zgrozim se, splašim se, (pre)strašim se vsled česa, sem plah, boječ, omamljen; ἀτυζόμενος πεδίοιο plaho bežeč (dirjajoč) po ravnini, ἀτυζομένη ἀπολέσθαι do smrti preplašena, prestrašena, v smrtnem strahu.

ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.

αὐαίνω (αὖος), at. αὑαίνω [impf. ηὔαινον, fut. αὐανῶ, aor. ηὔᾱνα, ion. ηὔηνα, med. = pass. s fut. αὐανοῦμαι, aor. pass. ηὐάνθην] 1. act. sušim, πρός ἥλιον na solncu; βίον ginem, venem, životarim. 2. med. usiham, sušim se, ginem, mrem.

αὐγάζω (αὐγή) ep. poet. 1. act. a) gledam, vidim, opazim; b) obsevam, osvetljujem; intr. NT svetim se, zasvetim. 2. med. jasno vidim, spoznam, opazim.

αὐδάω in med. ep. poet. [fut. αὐδήσω, aor. ηὔδασα, iter. αὐδήσασκε] τί ali z inf. 1. govorim, pripovedujem, ἀντίον odvrnem, odgovarjam, ἔπος τινά nagovorim, μεγάλα predrzno govorim, baham se. 2. pravim, naznanjam, zapovedujem, svetujem σιωπᾶν; imenujem koga kaj (z dvojn. acc.); pass. imenujem se; Ἱππόλυτον αὐδᾶς; misliš na Hipolita?

αὔλημα, ατος, τό (αὐλέω) kar se svira (igra) na piščal, pesem za piščal.

αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.

αὐξάνω, praes. in impf. tudi αὔξω, ep. ion. ἀέξω [Et. kor. aweg; αὔξω iz ἀϝέξω, nem. wachsen; lat. augeo (iz aug-) – avgm. ηὐξ-, ion. αὐξ-, fut. αὐξήσω, aor. ηὔξησα, pf. ηὔξηκα, pass. pf. ηὔξημαι, aor. ηὐξήθην, fut. αὐξηθήσομαι, αὐξήσομαι] 1. act. a) trans. (po)večam, (po)množim, povišam, pospešujem, storim, da raste, uspeva, postane močno, podpiram, slavim, proslavljam; b) intr. = pass. rastem NT. 2. pass. množim se, rastem, napredujem, uspevam, razvijam se, povzdigujem se, ἐλλόγιμος ηὐξήθη postal je ugleden; μέγας postanem velik.

αὐτ-επάγγελτος 2 (ἐπ-αγγέλλομαι) sam se ponujajoč, sam od sebe, radovoljen, iz lastnega nagiba.

αὐτο-δαής 2 (δαῆναι) poet. česar se je kdo sam naučil, neumeten, naraven.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτοκτονέω poet. umorim se sam, umorim z lastno roko; pl. medsebojno se morimo, morimo drug drugega.

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.