-
δυσ-πόρευτος 2 težko prehoden, brezpoten, neprehoden, nepristopen, τινί za koga.
-
δυσπορία, ἡ (δύσ-πορος) težavna pot, težek prehod, τοῦ ποταμοῦ čez reko; pl. nepristopni kraji.
-
δύσ-πορος 2 nehoden, neprehoden, brezpoten, težaven.
-
δύσ-ποτμος 2 poet. nesrečen, beden.
-
δυσπραξία, ἡ (δύσ-πρακτος) nezgoda, nesreča (pri kakem podjetju).
-
δυσ-πρόσβατος 2 (προσ-βαίνω) težko pristopen ali dohoden.
-
δυσ-πρόσοδος 2 težko dostopen, nedostopen, oduren, osoren.
-
δυσ-πρόσοιστος 2 (προσ-φέρομαι) poet. neprijazen, nepristopen.
-
δυσ-πρόσοπτος 2 (προσ-οράω) poet. ki se težko pogleda, grozen, strašen, nesrečonosen.
-
δυσ-πρόσωπος 2 poet. neličen, grd, grozen.
-
δύσ-ρῑγος 2 ion. ki težko prenaša mraz, zmrzel.
-
δυσσέβεια, ἡ (δυσ-σεβής) brezbožnost, malopridnost, κτάομαι δυσσέβειαν nakopljem si očitanje, da sem brezbožen.
-
δυσσεβέω poet. ravnam brezbožno, zlobno.
-
δυσ-σεβής 2 (σέβομαι) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbožnik, zlobnež.
-
δυσ-σύμβολος 2 = δυσ-ξύμβολος s komer je težko občevati.
-
δυσ-σύνοπτος 2 ki se da težko pregledati.
-
δυσ-τάλας, αινα, αν poet. zelo nesrečen.
-
δυσ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.
-
δύσ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. nesrečen pri otrocih (radi otrok), παιδουργία roditeljica nesrečnih otrok.
-
δύσ-τηνος 2, dor. δύστᾱνος [Et. δυς, στᾱνος, kor. stā, ἵστημι] 1. nesrečen, beden. 2. ostuden, mrzek (bogovom).