Franja

ἱδρόω [Et. iz ἱδρωσjω, ἱδρώς, lat. sūdor iz swoidōs, sudo, are, nem. Schweiß (iz germ. swait), schwitzen; gršk. ἰδίω, ἶδος. – Obl. pt. pr. ἱδρῶν, dat. ἱδρῶντι in ἱδροῦντι, ep. ἱδρώων, ώουσα, ἱδρῶσα, aor. ἵδρωσα] potim se, znojim se.

ἱερός¹ 3 in 2 ion. poet. ἱρός [Et. iz hιαρός = ἰσαρός, sor. ἰαίνω] močen, krepek, svež, uren, hiter ἱερόν μένος itd.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ἱζάνω, ἵζω [Et. ἵζω iz si-zdo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. impf. ἷζον, iter. ἵζεσκον, ἵζευ = ἵζου] 1. trans. posajam, velevam komu usesti se, βουλήν sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim εἴς τι, ἐπὶ δεῖπνον usedem se k obedu; zasedem; uležem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se χῶμα. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga.

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.

ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).

ῑ̓λήεις 3 in 2 ep., dor. ὑλᾱ́εις gozdnat.

ῑ̓λυώδης 2 (ἰλύς in εἶδος) blaten, kalužen.

ἱμᾱ́ς, άντος, ὁ [Et. kor. sāi, si, lat. saeta, ščetina, nem. Saite, strslov. sětь, vrvica, konopec. – dat. pl. ἱμᾶσι in ἱμάντεσσι] jermen; pl. jermenje, vajeti, vojke, uzde; vrv, konopec; jermen pri postelji (ki je držal posteljnino), bič NT; jermen na čevljih, pri čeladi, pri vratih, pri svedru, jermenje rokoborcev; Afroditin pas.

ἵ-να I. adv. kraja: 1. kjer, kod, koder, kam(or); ἵν' εἶ κακοῦ v kaki nesreči, ἵν' ἕσταμεν χρείας v razmerah, v katerih smo, v teh (sedanjih) razmerah; ὁρᾷς ἵν' ἥκεις vidiš, kam si prišel, ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si se naplakal; časovno: kadar, v čem, pri čem. 2. tam. II. veznik: 1. (finalno) da, da bi (s cj. za glavnimi, z opt. za hist. časi ali optativom, tudi z ind. hist. časa, če izraža možnost ali neistinitost); eliptično: ἵνα τί (sc. γένηται) zakaj? čemu? ἵνα τί ταῦτα λέγεις čemu to govoriš? 2. a) NT s cj. za adi. ἄξιος, ἱκανός (tako) da; b) NT = imp. ἵνα ἐλθὼν ἐπιθῇς αὐτῇ τὰς χεῖρας (glagol pred ἵνα manjka) pridi in položi nanjo roke, ἡ γυνὴ ἵνα φοβῆται τὸν ἄνδρα žena pa se boj moža NT.

Ἴναχος, ὁ Okeanov in Tetidin sin, prvi argivski vladar.

Ἰοκάστη, ἡ Lajeva žena, Ojdipova mati in žena.

ἰός¹, ὁ [Et. iz ἰσϝός. – pl. οἱ ἰοί in τὰ ἰά]. ep. poet. puščica, strelica.

ἱππάσιμος 3 in 2 (ἱππάζομαι) 1. za konjico pripraven, pripraven za ježo χωρία, τὸ ἱππάσιμον za ježo ugodna tla. 2. dostopen, vodljiv, ἱππάσιμον ἀνίημι ἐμαυτὸν τοῖς κόλαξιν dam se voditi od prilizovalcev.

ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.

ἵππιος 3 (ἵππος) poet. konjski; konje ljubeč, viteški, krotilka konj (pridevek Atene in Amazonke Antiope).

Ἱππό-νικος, ὁ bogat Atenec, Kalijev in Hermogenov oče.

Ἴς mesto (ἡ) in reka (ὁ) v Babiloniji.

ἰσονομέομαι med. (ἰσό-νομος) uživam (imam) enake pravice in prostosti, živim v demokratski državi μετὰ πολλῶν.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.