-
ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.
-
ἀσκητός 3 (ἀσκέω) 1. umetno narejen, skrbno izdelan, νῆμα tenek, tenko preden. 2. kar potrebuje vaje ali kar se da z vajo doseči ἀρετή.
-
ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.
-
ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.
-
ἀ-σπαίρω [Et. ἀ proth., lat. spernere, odpehniti, stvn. spornōn, s peto pehniti; nem. Sporn] ep. ion. drgetam, utripljem, zganem, zdrznem se; pren. upiram se, ustavljam se.
-
ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.
-
ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.
-
ἀ-στιβής 2 ἄ-στιβος 2 poet. (στείβω) kamor se ne more ali ne sme stopiti, nedostopen, nepristopen, nehoden, brezpoten, svet.
-
ἄ-στομος 2 (στόμα) poet. ki se ne da brzdati, trdousten, neposlušen.
-
ἀστοχέω zgrešim, ne pogodim τινός, motim se, zaidem περί τι NT.
-
ἀστράπτω (ἀστραπή) mečem bliske, bliskam (se), zablisnem se NT, blestim se, sijem.
-
ἄ-στροφος 2 (στρέφω) kdor se ne ozira nazaj, ne da bi se obrnil ali ozrl, neozrši se.
-
ἀ-σύμβατος, staroat. ἀξυμ- (συμβαίνω) ki se ne more ali noče združiti, nezdružljiv, ne družeč se; τὸ ἀσύμβατον nemožnost, skleniti pogodbo, odklonitev, odklanjanje pogodbe.
-
ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).
-
ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.
-
ἀ-σχαλάω [ἀ priv. in σχολή – Obl. ep. 3 sg. pr. ἀσχαλάᾳ, 3. pl. ἀσχαλόωσι, pt. ἀσχαλόων, inf. ἀσχαλάαν] in ἀ-σχάλλω sem nestrpljiv, nejevoljen, otožen, zbegan, jezim se, srdim se τινός, ἐπί τινι ali pt. zaradi česa.
-
ἄ-σχετος, ep. ἀ-άσχετος 2 (ἔχω) čemur ni moči se ustaviti, nepremagljiv; μένος (acc.) ἄσχετος neukroten, neugnan, hraber; πένθος neznosen.
-
ἀσχημονέω (ἀ-σχήμων) vedem se nedostojno (nespodobno); zgodi se mi kaj nespodobnega, trpim sramoto, sramotno je za me NT.
-
ἀσχολέομαι (ἄ-σχολος) ukvarjam se, bavim se, pečam se s čim, delam, oviran sem, nimam česa περί τι.
-
ἀσωτεύομαι d. m. razkošno živim, žrem, mastim se.