-
ἄ-οικος 2 1. brez strehe, brez družine; brez domovine. 2. ubog. 3. nepripraven za stanovanje.
-
ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).
-
ἄ-οκνος 2 brez obotavljanja, ki se hitro približa, voljan, neumoren, odločen, neustrašen.
-
ἀ-ολλής 2 (εἰλέω) ep. poet. stisnjen (v trumah), zbran, vsi skupaj, skupen (brodovje).
-
ἄ-οπλος 2 ἄν-οπλος 2 brez orožja, neoborožen, brez ščita, brez oklepa ἵππος, brez srpov ἅρμα.
-
ἀ-όρᾱτος 2 (ὁράω) neopažen, neviden, ne videč.
-
ἀ-όργητος 2 brez jeze, ki se ne jezi.
-
ἀ-όριστος 2 (ὁρίζω) neomejen, nedoločen, negotov, γῆ nerazdeljen, sporen.
-
ἄ-ορνος 2 (ὄρνις) brez ptic, kamor ne morejo niti ptice dospeti; ἡ Ἄορνος mesto v Baktriji.
-
ἀ-παγής 2 (πήγνυμι) ion. kdor ni trden, rahel, mehek, gibčen.
-
ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.
-
ἀπαιδαγώγητος 2 brez učiteljev, neizobražen.
-
ἀ-παίδευτος 2 (παιδεύω) neolikan, neizobražen, nevešč, nespameten.
-
ἀπ-αίσιος 2 nesrečo prorokujoč.
-
ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.
-
ἁπαλο-τρεφής 2 (τρέφω) ep. dobro rejen, tolst, pitan.
-
ἀπ-άνθρωπος 2 1. nečloveški, divji; odljuden. 2. brez ljudi.
-
ἀ-παράβατος 2 neminljiv, večen NT.
-
ἀ-παραίτητος 2 (παρ-αιτέομαι) 1. neizprosen, strog. 2. neizogiben.
-
ἀ-παράκλητος 2 (παρα-καλέω) nepozvan, radovoljen, sam od sebe.