-
δυσ-μεταχείριστος 2 (μεταχειρίζω) s čimer se je težko baviti, στρατός česar se kdo težko loti, kar kdo težko napade.
-
δυσμή gl. δυσμαί.
-
δυσ-μήτηρ, ερος, ἡ ep. mati, ki ni mati, ne-mati, hudobna mati.
-
δύσ-μοιρος 2 poet. (μοῖρα) δύσ-μορος 2 ep. poet. nesrečen, beden, ubožec δύσμοιρ' ὁρᾶν žalosten pogled.
-
δυσμορφία, ἡ, ion. -ίη (μορφή) neličnost, grdost, grdoba, pokveka.
-
δύσ-νιπτος 2 (νίπτω) poet. kar se težko izpere, neizbrisljiv, neodpravljiv.
-
δυσ-νόητος 2 (νοέω) težko razumljiv NT.
-
δύσνοια, ἡ (δύσ-νους) nenaklonjenost, sovražnost, sovraštvo, mržnja.
-
δυσνομία, ἡ brezzákonje, nepostavnost, brezvladje.
-
δύσ-νους 2 (iz δύσ-νοος) nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nejevoljen.
-
δύσ-νυμφος 2 (νύμφη) poet. v svojo nesrečo zaročen.
-
δυσ-ξύμβολος 2 (ξυμ-βάλλω) s komer se težko občuje, nestrpen, nespravljiv.
-
δυσ-ξύνετος 2 (ξυν-ίημι) neumeven, nerazumljiv.
-
δύσ-οδμος 2 (ὀσμή) ion. smrdljiv, neprijetnega duha (vonja).
-
δύσ-οδος 2 nehoden, neprehoden.
-
δυσ-οίκητος 2 kjer se ne more stanovati, nepripraven za prebivanje.
-
δύσ-οιστος 2 (οἴσω, φέρω) poet. 1. ki se težko prenaša, neznosen. 2. kar se težko pridobi (doseže).
-
δύσ-ομβρος 2 poet. ki prinaša neprijetno deževje; βέλη neprijetno deževje, ploha.
-
δυσ-όρᾱτος kar se težko opazi, nepoznaten, neviden.
-
δύσ-οργος 2 (ὀργή) poet. nagle jeze, srdit, togoten.