-
δυσ-εξέλεγκτος 2 kar se težko izpodbije, ovrže, neizpodbiten.
-
δυσ-εξήνυστος 2 (ἐξ-ανύω) poet. nerazrešljiv, nerazvezen δεσμός.
-
δύσεο, δύσετο gl. δύω.
-
δύσ-εργος 2 1. težaven. 2. nedelaven, len.
-
δύσ-ερις, ιδος 2 prepirljiv.
-
δυσ-έριστος 2 (ἐρίζω) poet. čemur se težko upiramo, nepremagljiv; αἷμα δ. φυσῶν dehteč po (materini) krvi, ki jo je težko preliti.
-
δυσ-ερμήνευτος 2 kar se težko pojasni, težko razumljiv NT.
-
δύσ-ερως, ωτος, ὁ, ἡ nesrečno ljubeč, strastno zaljubljen τινός.
-
δυσ-έσβολος 2 = δυσ-έμβολος.
-
δυσ-εύρετος 2 (εὑρίσκω) ki se težko najde, težko najdljiv.
-
δύσ-ζηλος 2 ep. nagle jeze, togoten, občutljiv; ljubosumen.
-
δυσ-ηλεγής 2 (ἄλγος) ep. boleč, bridek, prežalosten.
-
δυσ-ήλιος 2 brez solnca, temen.
-
δυσημερία, ἡ (ἡμέρα) nesrečen dan, nezgoda, slab uspeh, neuspeh.
-
δυσ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. grozno hrumeč πόλεμος; prežalosten, bridek, θάνατος smrt v boju.
-
δυσ-θαλπής 2 (θάλπος) ep. ki slabo greje, mrzel, mrazen.
-
δυσ-θανατέω težko umiram, borim se s smrtjo.
-
δυσθέᾱτος 2 (θεάομαι) poet. grozen, strašen; ὄμμα strašen pogled ali prizor.
-
δύσ-θεος 2 poet. bogu zoprn, mrzek, brezbožen.
-
δυσθεράπευτος 2 (θεραπεύω) poet. komur se težko ustreže.