-
δυεῖν = δυοῖν.
-
δύη, ἡ muka, bolečina, beda, nesreča.
-
Δύμη, ἡ mesto v Ahaji.
-
δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.
-
δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.
-
δυναμόω utrjujem, krepim, krepčam NT.
-
δύνασις, εως, ἡ = δύναμις moč, sila.
-
δυναστεία, ἡ (δυναστεύω) sila, moč, oblast, posebno (samovoljna, nasilna) vlada; gospodujoča stranka.
-
δυναστεύω sem oblastnik, vladar, vladam, gospodujem ἔν τισι, τινός.
-
δυνάστης, ου, ὁ (δύναμαι) mogočnik, oblastnik, gospod, vladar, knez, plemenitnik.
-
δυνατέω močan sem, mnogo premorem NT.
-
δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.
-
δύνῃ gl. δύναμαι.
-
δύνω, δύομαι gl. δύω.
-
δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.
-
δυοκαίδεκα ep. = δώδεκα dvanajst.
-
δυοκαιδεκά-μηνος 2 poet. dvanajstmesečen, leten.
-
δυόω = δυάω.
-
δῡ́ρομαι poet. = ὀδύρομαι tarnam, objokujem, obžalujem.
-
δυς, δυ- [Et. got. tuz-, stvn. zur, nem. zer-] neločljiva predpona; izraža nekaj nesrečnega, neprijetnega, neugodnega (slov. brez-, ne-).