Franja

ἰδιωτεύω 1. živim sam zase, kot zasebnik, sem brez ugleda πατρίς. 2. sem neizkušen, neizveden v čem ἀρετῆς.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

ἱδρύω [Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.

ἱεράομαι d. m., ion. ἱράομαι (ἱερός) sem svečenik (svečenica) θεοῦ.

ἱερᾱτεύω sem duhovnik NT.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἵλημι (ῑ) ep. [Et. iz σι-σλη-μι, ἱλάσκομαι iz σι-σλα-σκομαι. – Obl. imper. ἵληθι, pf. ἵληκα, ἱλήκῃσι, opt. ἱλήκοι] milostljiv sem komu, usmilim se koga.

ἰλιγγιάω vrti se mi v glavi, omotica se me prijema, vrtoglav sem.

ἰνδάλλομαι pass. [Et. galsko Vindo-magus, Vindó-bona (kelt. vindo = vidno, svetlo, belo)] 1. prikažem se, pojavim se, zdim se, ὥς μοι ἰνδάλλεται ἦτορ (acc. lim.) kakor se mi dozdeva v srcu, kakor mi je pred očmi, πᾶσιν ἰνδάλλετο λαμπόμενος vsem se je zdelo, da. 2. sem komu enak τινί.

ἱππαρχέω sem hiparh, zapovedujem konjici.

ἱπποκρατέω (κρατέω) imam močno konjico; pass. imam slabejšo konjico, sem slabejši glede na konjico.

ἰσάζω (ἴσος) [impf. med. iter. ἰσάσκετο, aor. pass. ἰσάσθην] 1. act. spravljam v ravnotežje, izenačujem. 2. med. enak sem, enačim se komu.

ἰσο-ρροπέω sem enak po teži ali vplivu, sem v ravnotežju.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

ἰσόω (ῑ Hom., ῐ at., ἴσος) 1. act. izenačujem τί τινι. 2. med. in pass. enak sem komu, dosegam koga.

ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.

ἰσχῡρίζομαι (ἰσχυρός) [fut. ἰσχυριοῦμαι, aor. ἰσχυρισάμην, adi. verb. ἰσχυριστέον] 1. d. m. kažem se močnega, sem močen; pren. a) opiram, naslanjam, zanašam se na kaj τινί; b) trudim se περί τινος; zagotavljam, zatrjujem kaj. 2. pass. dobivam moč od koga, krepi me kaj ὑπό τινος.

ἰσχῡ́ω sem močen, krepek, čvrst, mogočen, premorem, veljam kaj; imam vpliv pri kom, sem vpliven παρά τινι.

ἴχνος, ους, τό ἴχνιον, τό [Et. iz iksmno-, kor. aig', skočiti, gl. ἴξαλος] 1. stopinja, sled, μετ' ἴχνια βαίνω τινός grem tik za kom, sem komu za petami, στοιχέω τοῖς ἴχνεσι hodim po stopinjah NT, ἴχνεσι γὰρ περιῄδη znal je (dobro) zasledovati, ἴχνος ποδὸς τίθημι hodim; poet. tudi noga ἴχνος αὐταῖς ἀρβύλαις; pren. sled = znak, znamenje αἰτίας. 2. premikanje, hoja, hod ποδῶν.