Franja

πρόφασις¹, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.

πρωτεύω sem prvi, sem na prvem mestu, imam prednost, sem najboljši τινός, (ἔν) τινι v čem NT, παρά τινι pri kom.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

πταίω [Et. iz kor. peta, valiti se, sor. πέτομαι. – Obl. fut. πταίσω, aor. ἔπταισα, pf. ἔπταικα]. 1. zadenem ob kaj, trčim, spotaknem se πρός τι. 2. a) grešim, pregrešim se; b) omahnem, zabredem v nesrečo ἔν τινι NT; sem nesrečen, poražen sem, podležem, περὶ Μαρδονίῳ v boju z Mardonijem.

πύλος, ὁ ep. = πύλη (dvoriščna) vrata, ἐν πύλῳ pri vratih.

πύματος 3 [Et. iz (ἀ) πυματος, sor. ἀπό] ep. skrajnji, poslednji, zadnji, πύματον zadnjič, poslednjikrat, ἐν πυμάτῳ končno, naposled.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

ῥᾳθῡμία, ἡ 1. lahkomiselnost, brezskrbnost, ῥαθυμία τοῦ λόγου govorjenje tja v en dan. 2. a) malomarnost, nemarnost, lenoba; b) udobno življenje, želja po zabavah; c) brezbrižnost, brezobzirnost, preziranje (Evr. Med. 218).

ῥάπτω [Et. iz wr̥p-jō, kor. werp, pregniti, upogniti. – Obl. fut. ῥάψω, aor. ἐρραψα, pf. pass. ἔρραμμαι, aor. pass. ἐρράφην, ep. aor. ῥάψα]. 1. šivam, sešijem, spajam, zlagam, všivam ἔν τινι; pass. sem všit ἔν τινι; b) snujem, napravljam, prizadevam κακά τινι; izmišljam, delam na kaj φόνον ἐπί τινι, μόρον τινί.

ῥιζόω (ῥίζα) 1. act. storim, da se kaj ukorenini, utrjujem, pritrjujem νῆα, τυραννίδα. 2. pass. pf. ukoreninjen sem τυραννίς, sem utrjen ὁδός, sem zasajen ἀλωή, NT ἔν τινι v čem.

ῥῑπή, ἡ (ῥίπτω) 1. lučaj, met, strel, vzlet, polet, naglica, moč, sila πυρός. 2. naval, pritisk Βορέαο, vihar; a) παμφεγγεῖς ῥιπαί solnčni žarki; πτερύγων udar, mahanje s perotmi, frfotanje; b) ἐν ῥιπῇ ὀφθαλμοῦ v trenotku NT.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.

ῥωμαλέος 3 krepek, močen, trden πέδαι, silen ἐν τῷ λέγειν.

σηκάζω (σηκός) [aor. pass. 3 pl. ep. σή-κασθεν] zapodim (ovce) v ograjo, zaprem v hlev ἐν αὐλίῳ.

σκανδαλίζω 1. act. pohujšujem, dajem pohujšanje NT. 2. pass. pohujšujem se nad čim, sem nejevoljen, jezim se ἔν τινι NT.

σκέπη, ἡ (σκέπας) 1. odeja, pokrivalo. 2. varstvo, varnost, ἐν σκέπῃ εἰμὶ πολέμου sem v varnosti pred vojsko.

σκηνάω (-εω) σκηνόω (σκηνή) 1. act. a) sem pod šatorom, bivam v šatoru, taborim, nastanim se; b) v šatoru obedujem, jem; praznujem. 2. med. a) dam si napraviti kočo καλύβην; b) bivam, stanujem, nastanim se ἔν τινι.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.

σμάω [Et. kor. smēi, otirati. – Obl. skrč. σμῇς, ῇ, ῆν itd., ion. σμᾶται]. 1. act. otiram, brišem. 2. med. a) otiram si, brišem si τί; b) namažem se, mazilim se, τί, τινί s čim.