Franja

Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.

δήμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) občinski načelnik v Atenah in v Egiptu, ljudski tribun v Rimu.

δημηγορία, ἡ (δημ-ηγόρος) govor pred narodom (v narodni skupščini).

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.

δημοτικός 3 (δημότης) 1. ljudstvu naklonjen, človekoljuben, demokratski, popularen. 2. nizkega rodu, preprost človek ἄνθρωπος; τὸ δημοτικόν preprosto ljudstvo, plebejci; γράμματα δημοτικά spisi v ljudskem narečju.

δῆτα adv. (poudarjen δή) 1. zares, seveda, očividno, v resnici, gotovo. 2. torej, prav za prav, οὐ δῆτα nikakor ne, τί δῆτα kaj torej; v odgovoru: seveda, kajpada.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

δια-βαίνω (gl. βαίνω) 1. intr. ep. delam velike korake, razkoračim se. 2. tr. grem skozi, črez, prekoračim, prestopim, prebredem, preplavam τί, εἴς τι, διὰ ποταμοῦ ἐπί τινα hodim črez reko na koga; τῷ λόγῳ εἴς τινα prehajam na koga v svojem govoru, obračam se na koga.

δια-βάλλω I. act. 1. vržem ali spravim črez, prenesem, prepeljem, prepeljem se, prebredem εἴς τι; pretaknem, vtaknem v kaj διὰ τοῦ ῥυμοῦ. 2. spravim narazen a) razdvojim, razdružim, razprem; pf. pass. διαβέβλημαί τινι sem razprt s kom, zasovražen komu, sovražim koga; b) prerešetam koga, natolcujem, opravljam, obrekujem, dolžim, ponižujem τινὰ πρός τινα; c) slepim, varam; d) zametujem τί, τινά. II. med. a) malo veljam pri kom; b) ion. = act. varam.

διαβατήρια, ων, τά (sc. ἱερά) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.

δια-βλέπω 1. bistro ali srepo gledam, upiram pogled v koga εἰς, πρός τινα. 2. natančno ogledujem, vidim NT. 3. ogledujem se.

δι-άγω 1. a) peljem skozi ali črez, prepeljem kam στρατιήν; b) dovedem kam, ohranim τινά. 2. a) preživim, prebijem νύκτα, životarim, živim βίον, ἔτη; b) bivam, nahajam se v kakem stanju (z adv.), obotavljam se; c) s pt. = neprestano: σιωπῶν neprestano molčim, ἐλπίδας λέγων neprestano vzbujam nade, διάγω ἀνιαρὸς ὤν vedno sem žalosten. 3. vodim, ravnam, spremljam. 4. izvršujem.

δι-αγωνίζομαι d. m. tekmujem, merim se, borim se s kom v čem τὶ πρός τινα, pravdam se s kom, bojujem se do odločitve, izvojujem.

δια-δέχομαι d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; διαδεχόμενοι po vrsti, drug za drugim; τὴν ἀρχὴν μετά τινος sledim komu v vladi; λόγον παρά τινος govorim za kom; διαδεξάμενος ἔλεγον govoril sem (nato) potem; νὺξ πόνον διαδεδεγμένη ἀπωθεῖ noč odganja (od prejšnje noči) prejeto nadlogo.

δια-δίδωμι 1. dajem iz roke v roko, razdeljujem med koga τί τισιν NT. 2. razširjam, raznašam govorico λόγον.

διαδοχή, ἡ (δια-δέχομαι) 1. prevzetje, nepretrgano nasledovanje, nasledstvo (v poveljstvu brodovja) νεώς. 2. nasledstvo v družini, nasledniki, potomci, zarod. 3. izmenjavanje, menjava (vojakov ali straže) διαδοχὴ τῇ φυλακῇ ἔρχεται; ἐκ διαδοχῆς ἀλλήλοις, κατὰ διαδοχήν izmenoma, menjaje se; κατὰ διαδοχὴν χρόνου v določenem redu.

διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.

δι-αιρέω (gl. αἱρέω) [ep. tudi v tmezi; ion. pf. διαραίρηκα, pass. διαραίρημαι] I. act. 1. jemljem narazen, razstavljam, delim, razčlenim, τρία μέρη v tri dele; ločim, razkosam παῖδα κατὰ μέλεα; raz-, poderem γέφυραν; raz-, porušim τείχη; razbijem πυλίδας; razdiram, snamem (streho) ὀροφήν; odtrgam, izderem σταυρούς; merim stopice, skandiram πρὸς πόδα. 2. delim, razdelim, podelim. 3. a) razločujem; b) razlagam, natančno pojasnim, raztolmačim, natančno določim; c) odločim, razsodim, poravnam διαφοράς; d) določno trdim. II. med. 1. jemljem narazen, (raz)delim kaj med ἔργον; podelim si kaj. 2. pren. (= act. 3) natančno pojasnim, raztolmačim, opredelim, izjavim, določno trdim τί, περί τινος.

δίαιτα¹, ἡ [Et. sor. βίος, διαι- iz gwi-jē(i), gl. ζῆν] 1. a) življenje, život, način življenja, obnašanje, občevanje, zmernost (red) v jedi in pijači, dieta; b) hrana, živež. 2. prebivališče, stanovanje δίαιταν ποιοῦμαι, ἔχω prebivam, stanujem.