Franja

Ἅρπασος, ὁ reka v deželi Taohov, ki se izteka v Črno morje.

ἄ-ρρηκτος 2 (ῥήγνυμι) ep. ion. poet. kar se ne da raztrgati, nezlomen, nerazrušen, neprodiren, neprebiten.

ἄ-ρρητος 2 in 3 1. neizgovorjen, nepovedan, zamolčan, neznan. 2. kar se ne sme povedati, nedopoveden; a) skriven, tajen, svet; ἱερά misteriji (tajna služba božja), prepovedan; b) ostuden, strašen, grozovit.

ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.

Ἀρτεμισία, ἡ 1. karska kraljica, ki se je borila l. 480. pri Salamini proti Grkom. 2. žena karskega kralja Mavsola.

ἄρτιος 3 (ἄρτι) 1. pristojen, primeren, pripraven, ἄρτια βάζω pametno govorim; ἄρτια οἶδα zlagam se, enih misli sem s kom, τὸ ἄρτιον složnost. 2. pripravljen, voljen z inf. 3. pri številih: sod. – adv. ἀρτίως nedavno, ravnokar.

ἀρτύω in ep. ἀρτῡ́νω [fut. ἀρτῡ́σω, ἀρτῠνῶ, ion. ἀρτῠνέω, aor. pass. ep. ἀρτύνθην] 1. act. a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; οἱ δὲ πυργηδὸν σφέας αὐτοὺς ἀρτύναντες strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem οὔατα; b) pripravljam, prirejam γάμον, ἔεδνα, λόχον; snujem, kujem, izmišljujem ἐπιβουλήν, δόλον, ψεύδεα; ὑσμίνην začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), βουλήν snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete.

ἀρχιερατικός 3 (kar se tiče) velikega duhovnika, višjeduhovski; γένος velikoduhovski rod NT.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.

ἀρώσιμος 3 (ἀρόω) ki se more posejati, oren.

ἀσάομαι pass. ion. žalostim se, nejevoljen sem, τὴν ψυχὴν ἐπί τινι v srcu za kaj (nad čim).

ἀ-σαφής 2 nejasen, nerazločen, negotov, temen; νὺξ ἀσαφεστέρα ἐστίν ponoči se slabše vidi. – adv. -ῶς negotovo, dvomljivo.

ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.

ἀσελγαίνω (ἀ-σελγής) sem razbrzdan, razuzdan, samopašen, nasladen, drzno se obnašam.

ἀσῑτέω (ἄ-σῑτος) ne jem, postim se.

ἄ-σκεπτος 2 (σκέπτομαι) 1. nepreudaren, nepreviden, nepremišljen, neoprezen. 2. nepreiskan, nepreudarjen. – adv. -έπτως brez ozira, ἀσκέπτως ἔχω τινός ne oziram se na kaj.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄσκησις, εως, ἡ (ἀσκέω) vaja, vežbanje (telesa), telovadba, posel, poklic, ἄσκησιν ποιοῦμαι vadim se, vežbam se, τινός vaja v čem, πρός τι za kaj.

ἀσκητέος 3 adi. verb. od ἀσκέω ki se mora uriti, vežbati, ἀσκητέον (ἐστί) treba (se) je vežbati, uriti.