διωκτέος 3 adi. verb. od διώκω treba je preganjati, zasledovati.
διώκτης, ου, ὁ preganjalec NT.
διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.
διώμοτος (δι-όμνυμι) poet. zaprisežen, s prisego zavezan.
Δίων, ωνος, ὁ iz Sirakuz, Platonov prijatelj.
Διώνη, ἡ Afroditina mati.
δίωξις, εως, ἡ (διώκω) 1. preganjanje (tudi sodnijsko), tožba τῶν ἀδικούντων. 2. težnja, hrepenenje, hlepenje.
Διώρης, εος, ὁ vodja Epejev pred Trojo.
διῶρυξ, υχος, ἡ (δι-ορύσσω) kopanje; jarek, prekop, rov.
δι-ωρώρυκτο gl. δι-ορύσσω.
δμῆσις, εως, ἡ (δάμνημι) ep. krotitev, krotenje.
δμήτειρα, ἡ (δαμάω) ep. krotiteljica, premagovalka.
δμωή, ἡ ep. sužnja, dekla, služkinja.
δμώς, ωός, ὁ [k domare, zähmen] ep. suženj, sluga, hlapec.
δνοπαλίζω [fut. δνοπαλίξω] ep. semtertja suvam, stresam, udarjam koga; ῥάκεα ogrnem, zavijem se v.
δνοφερός 3 (δνόφος) ep. poet. temen, mračen, nočen.