-
αἴθριος 3 in 2 (αἴθρη) 1. jasen, veder. 2. hladen, mrzel.
-
αἶθρος, ὁ (αἴθω) ep. mraz.
-
αἴθυια, ἡ (αἴθων) liska, galéb.
-
αἰθύσσομαι pass. poet. zibljem se, premikam se, majem se φύλλα.
-
αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.
-
αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).
-
Αἴθων, ωνος, ὁ Hektorjev konj.
-
αἴκ', αἴκε gl. αἰ.
-
αἰκάλλω poet. prilizujem se, laskam se, τινά.
-
ἀῑκή, ἡ (ἀίσσω) ep. naval, pritisk, napad.
-
αἰκής 2 poet. = ἀεικής [Et. iz ἀϜικής, gl. εἰκών].
-
αἰκῑ́α, ἡ (at. = ἀεικείη) nespodobnost, grdo ravnanje, sramota, grdobija.
-
αἰκίζω (αἰκής), nav. med. (aor. ᾐκισάμην) mučim, grdo (hudo) ravnam s kom, trpinčim koga.
-
αἰκισμός, ὁ (αἰκίζω) grdo ravnanje, sramota.
-
ἀ-ῑκῶς adv. ep. sramotno (= ἀεικῶς).
-
αἴλῐνος, ὁ poet. žalostinka, otožnica.
-
αἷμα, ατος, τό 1. kri; meton. prelivanje krvi, umor, ubojstvo. 2. pren. krvno sorodstvo, rod, sorodnik, οἱ πρὸς αἵματος sorodniki.
-
αἱμακτός 3 (αἱμάσσω) poet. okrvavljen, krvav.
-
αἱμάς, άδος, ἡ (αἷμα) krvotok, potok krvi.
-
αἱμασιά, ἡ, ion. ιή [Et.: iz σαιπ- μασιά, sor. αἱμός goščava (iz saip-mos), lat. saepes, is, meja, ograja; saepe pogosto (= gosto)] trnje, ograja; nasip, zid.