-
θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.
-
θαλάσσιος 3 in 2, poet. θαλασσαῖος 3 1. ki se tiče morja, na, ob morju, (po)morski; ἔργα opravki na morju, brodarstvo, ribarstvo; θαλάσσιον ἐκρίπτω τινά vržem koga v morje. 2. ἀνήρ ki se bavi z mornarstvom, mornar, pomorščak.
-
θανάσιμος 2, poet. θανατικός 3 (θανεῖν) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen πέπλος, δίκη (κρίσις) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravda, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti, umirajoč. 3. umrl, mrtev, θανάσιμος βαίνω grem (odidem) v smrt.
-
θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.
-
θαρραλέος in sl. gl. θαρσαλέος itd.
-
θεά, ἡ, ep. θέαινα [dat. pl. ep. θεῇς, θεῇσι] božica, boginja; μεγάλα θεά Demetra in Perzefona; αἱ σεμναί Erinije; adi. božanski μήτηρ.
-
θέειον in sl. gl. θεῖον.
-
θεῖον, τό, ep. θέειον in θήιον žveplo NT.
-
Θέμις, ιτος, ιδος, ἡ [ep. ιστος, ion. ιος, acc. Θέμιν, voc. Θέμι] Temida, Kronova in Gajina hči, boginja pravice.
-
Θεμιστο-κλῆς, ion. -κλέης, ὁ [gen. έους, ion. -έος, dat. -εῖ, acc. -εα] Neoklov sin, slaven atenski vojskovodja in državnik.
-
-θεν priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.
-
θεοπροπία, ἡ, ion. -ίη in θεοπρόπιον, τό ep. božja volja, božji ukaz, prorokba, prorokovanje, ἐκ θεοπροπίου vsled prorokovanja.
-
θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.
-
Θερμο-πύλαι, αἱ soteska v Lokridi med goro Ojto in Malijskim zalivom.
-
Θερσῑ́της, ου, ὁ najgrši in najpredrznejši Grk pred Trojo.
-
θέσμιος 3 in 2 (θεσμός) ion. poet. zakonit, postaven, običajen, τὰ θέσμια (stare) pravice (postave, običaji).
-
θεσμοθετεῖον, τό zbirališče in stanovanje tezmotetov.
-
θεσμο-φόρος 2 (θέρω) ki daje zakone, postavodajalen; pridevek Demetre, ki je naučila ljudi poljedelstva in tako položila temelj človeški družbi.
-
Θεσσαλία, ἡ, ion. -ίη, at. Θετταλία dežela v severni Greciji; preb. ὁ Θεσσαλός in Θετταλός, fem. Θεσσαλίς, ίδος; adi. Θεσσαλός (fem. Θεσσαλίς), Θεσσαλικός 3 in Θετταλικός 3; zapadni del na Pindu se je imenoval ion. Θεσσαλιῆτις in Θεσσαλιῶτις γῆ.
-
Θησεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος (τίθημι) atenski kralj in heroj; njegovo svetišče je bilo Θησεῖον, potomci Θησεῖδαι = Atenci.