Franja

ἀγών, ῶνος, ὁ (ἄγω) 1. a) zborišče, borišče, bojišče; ἀγῶνος ἔξω zunaj bojišča (preko cilja); b) skupščina, zbor (θεῶν), νεῶν ladjin tabor. 2. (tekmovalni) boj, tekma, bojna igra (τιθέναι; καθιστάναι, ἄγειν, ποιεῖν = prirejati); ἀ. γυμνικός gimnastična tekma, javna telovadba a) borba, prepir (ὅπλων, λόγων); b) pravda, tožba; c) napor, trud, stiska, nevarnost; περί ψυχῆς boj na življenje in smrt.

ἀγώνισμα, ατος, τό (ἀγωνίζομαι) 1. tekma; boj, pravda. 2. a) junaško delo; b) bojna nagrada, bojna cena. 3. a) ἀ. ἐς τὸ παραχρῆμα znamenito delo za trenotek; b) za nagrado spisana igra.

ἀδελφός 3 (voc. ἄδελφε) [Et. ἀ copul. in δελφύς = uterus, sorojeni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen; subst. ὁ brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik.

ἅδομαι (ᾱ) dor. = ἥδομαι.

ἁδυ- (ᾱ) dor. = ἡδυ-.

ἄδυτον, τό (ἀ, δύω) najsvetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.

ᾄδω (ᾱ), ion. ἀείδω (iz ἀϜείδω) [fut. ᾄσομαι, ep. ἀείσομαι (ἀείσω), aor. ᾖσα, ep. ἤεισα, ἄεισα; pf. pass. ᾖσμαι, aor. pass. ᾔσθην] pojem, opevam, slavim, deklamujem, brnim (o tetivi), pojem (o petelinu); prorokujem.

ἀελλής 2 [Et. iz σm̥ϜελϜης; ἀ copul. in εἴλω, kor. vel.] ep. gost.

ἄθλῐος (ᾱ), 3 (ἆθλος), ep. ion. ἀέθλιος težaven, nesrečen, nadležen.

αἰχμ-άλωτος 2 (αἰχμή, ἁλίσκομαι) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; ὁ, ἡ vojni ujetnik (-ica), suženj; δουλοσύνη αἰ-ου usoda ujetnika (sužnja); τὰ αἰ-α vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, τὰ αἰχμάλωτα plen, zaplenjena živina.

αἰώρα, ἡ [Et.: iz Ϝαι-Ϝώρ-α] gugalnica, visenje, guganje.

ἀκαχμένος 3 [Et. iz ἀκακσμένος gl. ἀ-κίς] poostren, nabrušen, oster.

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀκρῑ́βεια, ἡ (ἀκριβής) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; δι' ἀκριβείας, πρὸς (εἰς) ἀκρίβειαν = ἀκριβῶς natančno, temeljito, εἰς τὴν ἀ. φιλοσοφέω pečam se (pre)natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; τοῦ ναυτικοῦ red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost.

ἄκων², ἄκουσα, ἆκον, ep. ἀέκων (iz ἀ-Ϝέκων) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, οὐκ ἄκων prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.

ἀλέτης, ου, ὁ (ἀλέω) kdor melje, mlinar, ὄνος ἀ. gorenji mlinski kamen, žrmlje.

ἄλη, ἡ (ᾱ, ἀλάομαι) bloditev, blodnja, strah, blaznost.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.