Franja

ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.

ἀργεϊ-φόντης, ου, ὁ ep. ki se prikazuje v sijajnem svitu, sijajen (drugi razlagajo: ubijalec Argusov).

ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.

ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).

Ἀρέθουσα, ἡ, ep. -ση studenec na Itaki.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

ἀρθμέω (ἀρθμός) ep. zložim; intr. združim se, zlagam se, zložen sem.

ἄρθμιος 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. stikajoč se, združen, složen, prijatelj; subst. τὰ ἄρθμια ἐς ἀλλήλους prijateljske razmere, sloga.

ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.

ἀριθμός, ὁ [Et. kor. rei "šteti", nem. Reim (stvn. rīm, vrsta), lat. ritus, rīte] 1. vrsta, število; γίγνεται znaša, se pokaže; ἀριθμῷ, ἀριθμόν, ἐς τὸν ἀριθμόν po številu; ὁδοῦ dolgost; ἀριθμῷ ἀναγκαστοί strogo določeno število; ἀριθμὸς λόγων prazne besede. 2. štetje, pregledovanje, ἀριθμὸν ποιεῖν, ποιεῖσθαι pregledovati, pregled prirediti, ἐς ἀριθμὸν ἐλθεῖν dam se šteti, δι' ἀριθμῶν po razredih. 3. računstvo, množica, množina, vsota, znesek, ὁ πᾶς ἀριθμός skupna vsota.

ἀριστεύω [impf. iter. ἀριστεύεσκεν] 1. sem prvi, najboljši, odlikujem se, τινός med (pred); prekašam koga, τινί v čem; zmagujem; γνώμη ἀριστεύει mnenje obvelja ali prodre. 2. pridobivam, dobivam (kot) nagrado, τὰ πρῶτα dobim prvo nagrado.

ἀρι-σφαλής 2 (σφάλλω) ep. kjer se lahko pade, (s)polzek, gladek.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἁρματηλατέω vozim (peljem) se na bojnem vozu, vodim bojni voz.

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἀρνήσιμος 3 (ἀρνέομαι) kar se more ali sme tajiti.

ἀρόω [Et. lat. aro, slov. orati, ralo, rataj; got. arjan. – Obl. aor. ἤροσα, pass. ἠρόθην, pf. pass. ἀρήρομαι; ep. 3 pl. praes. ἀρόωσι] orjem, sejem, oplodim, zaplodim, rodim; pass. rodim se.

ἁρπακτός 3 adi. verb. od ἁρπάζω 1. ugrabljen, ukraden. 2. ki se more (sme) ugrabiti.