Franja

ἐν-αγωνίζομαι med. [fut. ἐναγωνιοῦμαι, ion. -ιεῦμαι] borim se, tekmujem na (v) čem, s kom τινί, sem med borilci.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐν-αποθνῄσκω umiram pri (v) čem, na čem ἔν τινι.

ἐν-ασκέω vadim, vežbam na čem αὑτόν.

ἐν-δέξιος 3 ep. in poet. desen, srečenosen, ugoden σήματα. – adv. ἐνδέξια na desno (okrog) ᾠνοχόει.

ἐν-δέχομαι, ion. ἐν-δέκομαι 1. jemljem, sprejemam nase, prevzemam, μεταβολήν, ταλαιπωρίας, verujem, ἀπόστασιν pristajam na, zadovoljen sem, συμβουλίην sprejmem nasvet. 2. dovoljujem, dopuščam λογισμόν, odobravam λόγους; impers. mogoče je, dovoljeno je, καθ' ὅσον ali ὡς ἐνδέχεται μάλιστα kolikor je mogoče; ἐκ τῶν ἐνδεχομένων (= ἐνδεχομένως) po možnosti, kolikor je mogoče.

ἐν-δέω¹ [fut. ἐνδήσω, aor. ἐνέδησα, pf. ἐνδέδεμαι, aor. pass. ἐνεδέθην] pri-, zavezujem na kaj, vežem, zapletem, zamotam v kaj τί, ἔν τινι, εἴς τι; ἄτῃ, ἀναγκαίῃ; med. vežem, priklepam na se ὅρκοις πόσιν.

ἐν-διατάσσω ion. razpostavim, razvrstim na στρατόν.

ἐν-δίδωμι 1. trans. a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, τριβήν dam čas za premislek, τινί τι komu kaj, πράγματα, πόλιν τινί; pren. izdam, ἐμαυτόν τινι izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj σπασμόν, πρόφασιν, ἀφορμὰς διαβολῆς; καιρόν dam priliko; c) kažem δικαιοσύνην, οὐδὲν μαλακόν ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, οὐδέν na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ὅσον ἐνέδωκαν αἱ μοῖραι, priznam ὁτιοῦν; e) τόνον ubiram. 2. intr. a) nagibljem, prepustim, vdam se τινί, πρός τι, οἴκτῳ usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvržem se (o vojski); c) izlivam se (o reki).

ἐν-δίημι [ep. 3 pl. impf. ἐνδίεσαν] (na)hujskam, naščuvam κύνας.

ἔνδοθεν adv. (ἔνδον) 1. notri, znotraj λαβών, τἄνδοθεν notranjščina. – adv. znotraj. 2. od znotraj vun, iz hiše, iz mesta, iz srca, οὔτ' ἔνδοθεν οὔτε θύραθεν niti sam, niti s pomočjo drugega = na noben način.

ἐν-δύω [1. act. in pass.: fut. ἐνδῡ́σω, aor. ἐνέδῡσα, pass. pt. ἐνδέδῠμαι, aor. ἐνεδῠ́θην, 2. med. ἐνδύομαι, ep. ion. poet. NT ἐνδύνω (δυνέω), fut. ἐνδῡ́σομαι, aor. ἐνέδῡν, pt. ἐνδέδῡκα, aor. med. ἐνεδυσάμην] 1. act. in pass. zavijem, odevam, oblačim komu kaj τινά τι NT. 2. med. a) odevam se, opravljam se (v orožje), oblačim si (in nosim); b) vdiram, vhajam, plazim se v τί, εἴς τι; α.) pren. vzamem, jemljem kaj na se, lotim se česa εἰς ἐπιμέλειαν; β.) NT oblečem Χριστόν, καινὸν ἄνθρωπον.

ἐνεδρεύω [aor. ἐνήδρευσα, -άμην, pf. pass. ἐνηδρευμένος, aor. ἐνηδρεύθην, fut. med. s pas. pom.] 1. act. ležim v zasedi, prežim na koga, zalezujem τινά. 2. med. = act.

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

ἕνεκα, -κεν, εἵνεκα, -κεν [Et. iz ἑν (eno) + ϝεκα, prim. ἑκών] praep. z gen. (stoji navadno za samost.) 1. zaradi, zbog, τοῦ ἀρέσκειν ἕνεκα da dopade; οὗνεκα = οὗ ἕνεκα zaradi česar? zato (ker); τοῦ ἕνεκα = τοὔνεκα zaradi česa? zakaj? s kakim namenom? 2. glede na to, zastran tega, kar se tega tiče, ἕνεκα τῶν ἡμετέρων ὀμμάτων kar se tiče oči, vkljub očem.

ἐν-εμέω ion. pljujem v (na) kaj.

ἐν-εύδω ep. spim v (na) čem τινί.

ἐν-έχω, ἐν-ίσχω [pass. s fut. med. ἐνέξομαι, aor. ἐνεσχέθην in ἐνεσχόμην] 1. trans. a) act. imam, gojim v sebi, χόλον kuham jezo, gojim srd, jezim se τινί; b) pass. sem (za)držan, zadržuje me, drži me kaj, obtičim, sem v čem; ἐνέχομαι ζυγῷ dam se vpreči v jarem NT, ἐν θωύματι čudim se, strmim; ἐν ἀπορίῃσι, ἐν κακῷ podvržen sem čemu, obtežen, zadet sem od česa; ἐν τῷ ἄγει preklet, izobčen sem, ἐν τοῖς σκεύεσι obvisim, zamotam se. 2. intr. pritiskam na koga, zalezujem koga, srdim se, jezim se τινί NT.

ἔν-ημαι d. m. ep. sedim v (na) čem τινί.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.