Franja

δικαιοπρᾱγέω ravnam pravično πρός τινα.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δικαιοσύνη, ἡ δικαιότης, ητος, ἡ 1. pravica, pravičnost, pravosodje, zakonitost, poštenost. 2. NT ἡ διὰ πίστεως (κατὰ πίστιν) pravičnost iz vere, opravičenje po veri.

δικαιόω, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.

δικαίωμα, ατος, τό 1. pravica, pravni vzrok. 2. a) pravičnost, opravičenje NT; b) pravica do česa, zahteva. 3. sodba NT. 4. postava, zapoved NT.

δικαίωσις, εως, ἡ (δικαιόω) 1. a) poziv pred sodnijo; b) obrana, zagovor; c) opravičenje NT; d) obsodba, kaznovanje, kazen. 2. a) pravna terjatev, zahteva; b) samovoljnost.

δικαιωτήριον, τό kaznovališče, pokorišče.

δικᾶν ion. inf. fut. od δικάζω.

δικᾱνικός 3 1. ki pozna pravo, izveden v postavah (pravu); subst. ὁ odvetnik, pravoslovec, zagovornik, ἡ δικανική(sc. τέχνη) zagovorniška umetnost. 2. prevzeten, obširen, dolgočasen.

δικασ-πόλος (δίκας πελόμενος) ep. sodnik.

δικαστήριον, τό sodni dvor, (porotno) sodišče.

δικαστής, οῦ, ὁ (δικάζω) sodnik; v Atenah: porotnik (v zvezi z ἀνήρ).

δικαστικός 3 1. kar se tiče sodnije, sodnijski, λήμματα δικαστικά = δικαστικόν sodnijska plača (s početka 1, pozneje 3 oboli). 2. v pravoznanstvu izveden, pravoveden; ἡ δικαστική pravoznanstvo.

δικεῖν poet. inf. aor. [Et. sor. δίσκος iz δικ-σκος – ind. ἔδικον] mečem.

δί-κελλα, ἡ [Et. δι, κελλα, kor. (s)qel, slov. skala] kramp, rovnica, motika, dvorezna sekira.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δικλίς, ίδος, ἡ (δίς, κλίνω) ep. dvokrilen πύλαι.

δι-κόρυφος 2 z dvema vrhoma, dvovrh πλάξ.

δι-κρατής 2 (κρατέω) poet. ki imata dvojno oblast ali moč, Ἀτρεῖδαι oba Atrida, ki vladata, oba vladarja, oba mogočna Atrejeva sinova, λόγχαι obe (na obeh straneh) zmagovalni kopji.

δί-κροτος 2 (κροτέω) kar se na obeh straneh tolče, na obeh straneh šumeč ῥόθιοι, κῶπαι dvojna vesla, ναῦς z vesli na obeh straneh, dvoveslača.