-
αἰενάων = ἀέναος.
-
αἰέν-υπνος 2 poet. večno speč, v večno spanje zazibavajoč.
-
αἰετός, ὁ = ἀετός.
-
αἰζήιος, αἰζηός 2 ep. mlad, krepek, čvrst, čil; subst. ὁ mladenič, čvrst mož.
-
ἀίζηλος 2 ep. zelo razločen, razviden (= ἀρίζηλος) – drugi: neviden.
-
Αἰήτης, ου, ὁ kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat.
-
αἴητος 2 ep. = ἄητος sopihajoč; silen, velik.
-
Αἴθαια, ἡ mesto v Lakoniji; preb. ὁ Αἰθαιεύς.
-
αἰθαλόεις (αἴθαλος = saje) 3 ep. sajast, črn, okajen.
-
αἴ-θε = εἴθε o da bi (utinam).
-
αἰθέριος 3 in 2 (αἰθήρ) zračen, eteričen, nebeški, visok, proti nebu se dvigajoč.
-
Αἴθη (αἴθω) ime Agamemnonove kobile, ridžka.
-
αἰθήρ, έρος (αἴθω), ὁ, ἡ ep. 1. eter, jasnina, nebo. 2. svetloba, zrak.
-
Αἴθῑκες, οἱ tesalski narod na Pindu.
-
Αἰθίοψ, οπος, ὁ [fem. Αἰθιοπίς, ίδος; acc. pl. Αἰθιοπῆας (od Αἰθιοπεύς)] ajtiopski, Ajtiopljan(ka); adi. Αἰθιοπικός 3 ajtiopski, Αἰθιοπία, ἡ, ion. -ίη Ajtiopija.
-
αἰθός (αἴθω) 3 poet. črn.
-
αἴθουσα, ἡ ep. (sc. στοά) (αἴθω) lepa stebrska dvorana, stebrenik, dvorišče, mostovž (pri vhodu in okoli dvorišča).
-
αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).
-
αἴθρη, ἡ ion. ep., αἰθρία at., ion. ίη (αἴθω) vedrina, čisti zrak, vedro nebo; αἰθρίης pri jasnem (vedrem) nebu; ὑπὸ τῆς αἰθρίας pod milim nebom.
-
αἰθρη-γενέτης, ου, ὁ ep. αἰθρη-γενής 2 ep. v etru (vedrini) rojen, hladeč.