Franja

ἡγεμονεύω (ἡγεμών) 1. sem vodnik, hodim pred kom, vodim, peljem, τινί koga, ὁδόν kažem pot; ὕδατι ῥόον napravljam vodi strugo, napeljujem vodo. 2. sem poveljnik, načelujem, zapovedujem, vladam τινός, τινὶ τῆς σκέψεως vodim preiskavo. 3. a) sem namestnik τινός NT; b) imam hegemonijo (nadvlado); pass. οὐκ ἠξίουν ἡγεμονεύεσθαι ὑφ' ἡμῶν niso hoteli priznati naše hegemonije.

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἧμαι d. m. ep. ion. poet. [Et. iz ημμαι, ησ-μαι, kor. ēs, sedeti. – Obl. v at. prozi κάθημαι; 3 sg. ἧσται, 3 pl. ἧνται, ep. in ion. ἥαται, εἵαται, imp. ἧσο, ἥσθω, inf. ἧσθαι, pt. ἥμενος, impf. ἥμην, 3 sg. ἧστο, 3 pl. ἧντο, ep. ion. ἥατο, εἵατο, ἕατο]. 1. sedim, obsedim, ležim, sem, mudim se, taborujem, stojim ἐν, ἐπί τινι, παρά τινι, s pt. pri glagolih, ki izražajo telesno ali dušno stanje. 2. sem postavljen, sem zgrajen ἱρόν.

ἠμελημένως adv. (od pt. pf. pass. od ἀμελέω) zanemarjeno, brezskrbno, ἔχω zanemarjeno sem oblečen.

ἠμί [Et. tvorjeno po ἦ (iz ἦκτ) "rekel je" ali pa je iz ἠγμί; lat. aio (iz agjō), adagio, prodigium] velim, rečem, pravim; 1. sg. impf. ἦν rekel sem, 3 sg. ἦ rekel je (ἦ δ' ὅς).

ἤπιος 3 in 2 (ἠπάομαι krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, τινί komu, ἤπια οἶδα naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, τὸ πνῖγος ἠπιώτερον γέγονεν vročina je ponehala, πρὸς τὸ ἠπιώτερον καθίστημι ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen φύλλα, φάρμακα. – adv. ἠπίως prijazno, tiho.

ἡσυχάζω (ἥσυχος) [fut. ἡσυχάσω, aor. ἡσύχασα] 1. intr. mirujem, počivam, τὸ σάββατον v soboto NT, sem miren, molčim, τὸ ἡσυχάζον τῆς νυκτός nočna tišina; aor. umiril sem se, umolknil sem NT. 2. trans. umirim, pomirim.

ἡττάομαι, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.

ἥττων ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).

θαλασσεύω sem, bivam na morju.

θαλέθω (θάλλω) ep. cvetem, zelenim, klijem, poln sem česa, ἀλοιφῇ θαλέθοντες tolst, ἠίθεοι θαλέθοντες mladeniči v cvetu mladosti.

θάλλω [pf. τέθηλα, pt. τεθηλώς, fem. ep. τεθαλυῖα, plpf. τεθήλει] 1. a) cvetem, sem v cvetu, zelenim, klijem, blestim se, sem poln, imam obilo česa τινί; b) rastem, naraščam νόσος, πήματα. 2. sem močen, krepek, srečen, uživam ugled, sem v najlepših letih; pt. pf. bujen, krepek, slaven, poln česa, obilen; μετὰ μνήμης θάλλω živim (sem) v spominu.

θαλπιάω ep. = θάλπω sem topel, vroč.

θαμίζω (θαμά) 1. pogosto prihajam kam ἐπί τινα, obiskujem. 2. pogosto sem kje; κομιζόμενος θάμιζεν pogosto je bil postrežen; μινύρεται θαμίζουσα pogosto tožno žgoli.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θαρσῡ́νω, at. θαρρῡ́νω [fut. θαρσυνῶ, impf. iter. ep. θαρσύνεσκε] 1. trans. ep. hrabrim, bodrim, osrčujem, delam srce, vzpodbujam. 2. intr. poet. ojunačim se, ne bojim se, sem brez skrbi, sem miren.