Franja

ἄ-ψυκτος 2 (ψύχω) kar ne omrzne, kar se ne ohladi.

ἄ-ψῡχος 2 (ψυχή) brez duše, neživ, brezdušen, malosrčen, βορά jed iz nežive stvari, rastlinska hrana.

ἄ-ωρος¹ 2, ion. ἄν-ωρος (ὥρα) 1. nezrel, prezgoden, ran. 2. nelep, grd. – adv. ἄωρον θανεῖν prezgodaj umreti.

ἄ-ωρος² 2 (ὁράω) neviden.

ἀ-ωτέω ep. spim, trdno spavam.

ἄ-ωτος, ὁ ep. 1. kosem, kosmič, koder, volna, runo. 2. prača (katere krajci so bili iz volne spleteni). 3. tkanina iz volne.

ἀβλάβεια, ἡ (ἀ-βλαβής) nepoškodovanost, nepokvarjenost, nedolžnost.

ἀβουλέω (ἄ-βουλος) nočem.

Ἀβροκόμας, ᾱ, ὁ 1. Kserksov brat. 2. Artakserksov vojskovodja.

ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἅγιος (ᾰ) 3 (ἅγος, τό) 1. posvečen, svet, čist; τὸ ἅγιον svetišče, tempelj; τὰ ἅγια ἁγίων najsvetejše NT. 2. častitljiv.

ἄγκῡρα, ἡ (ἀγκών) sidro; ἀ-ας ἀποκόπτειν presekati sidra (Odtod izpos. lat. ancora).

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀγοραῖος 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Ζεύς ἀ. zaščitnik zborovanj. 2. kar se na trgu nahaja, tržen; οἱ ἀγοραῖοι kramarji, trgovci, sejmarji, spretni kupčevalci; postopači; αἱ ἀγοραῖοι (ἡμέραι) NT tržni (sodni) dnevi.

ἀγορεύω 1. govorim (javno) v (k) skupščini, sploh: govorim, rečem, povem, javljam, razglašam, zapovedujem; svetujem (φόβονδε); ἀγορὰς ἀ. dogovarjam se. 2. med. (ion.) dam razglasiti (objaviti).

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.