Franja

ἀπο-φράγνῡμι, ἀπο-φράσσω -ττω 1. act. o-, zagradim, zapiram s plotom, zamašim, obdam z obkopom. 2. med. zagradim se, branim se; κύκλῳ τὸ πρᾶγμα (zagradim se okrog in okrog) = odvračam od sebe krivdo; zastavim komu pot τινά.

ἀπο-φράς, άδος (φράζω), ἡμέρα prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus).

ἀπο-χάζομαι d. m. ep. odhajam, umikam se τινός.

ἀπο-χειροβίωτος 2 ion. živeč od dela svojih rok ali živeč se z delom svojih rok.

ἀπο-χράω [3 sg. ἀπόχρη, -χρῇ, pl. -ῶσι, inf. ἀποχρῆν, pt. ἀποχρῶν, -χρῶσα, -χρῶν; impf. 3 sg. ἀπέχρη, fut. ἀποχρήσει, aor. ἀπέχρησε; ion. praes. ἀποχρέω, 3. sg. ἀποχρᾷ, inf. ἀποχρᾶν, impf. ἀπέχρα] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, τινί komu, s pt. πινόμενος za pitje; b) brezosebno: ἀποχρῇ zadosti je, zadošča; ἐμοί zadovoljen sem; ἀπέχρα σφι ἡγεομένοισι zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. ἀπεχρᾶτο zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim τινί, z inf.; b) = act. ἀποχρέετό σφι ἡσυχίαν ἄγειν = ἀπέχρα. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj τινί; b) τινά = διαχράομαι umorim, ubijem.

ἀπο-χωρέω [fut. -χωρήσομαι] 1. odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam εἰς, πρός τι; ἐπὶ τὰ ἀναγκαῖα stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2. izločujem se, τὰ ἀποχωροῦντα potreba, odpadki.

ἀπο-χωρίζω 1. act. (iz)ločim, razstavljam, izbiram, odpošiljam. 2. pass. odhajam; delim se, ločim se od NT.

ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.

ἀπο-ψῡ́χω 1. a) izdihnem; βίον dušo izdihnem, umrjem; NT ἀπὸ φόβου onesvestim se, omedlim; b) (o)hladim. 2. med. (o)hladim se, ἱδρῶ (acc. limit.) ἀπεψύχοντο obrisali so si pot; pass. ἰδρῶ ἀποψυχθείς ohladivši se od potu.

ἀ-πρᾱ́γμων 2 (πρᾶγμα) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, τὸ ἄπραγμον (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren. – adv. -μόνως mirno, brez truda.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἀ-προφάσιστος 2 (προ-φασίζομαι) ki se ne izgovarja, brez izgovora, brez ugovora, radovoljen, odkritosrčen, brezobziren.

ἀ-προφύλακτος 2 neizogiben, neizbežen, ki se ne da odvrniti.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἅπτω² 1. act. zažigam, palim. 2. med. vrnem se. 3. pass. gorim.

ἀ-πτώς, ῶτος, ὁ, ἡ (πίπτω) kdor ne pade, se ne moti ali čvrsto stoji.

ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.

ἀπώμοτος 2 (ἀπ-όμνυμι) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati βροτοῖσιν οὐδέν ἐστ' ἀπώμοτον.

ἀπωστός 3 (ἀπ-ωθέω) ion. poet. 1. pregnan, izgnan, τινός iz česa. 2. ion. ki se mora pregnati.

ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.