-
ἀντί-πορθμος 2 poet. onstran preliva (morja) ležeč.
-
ἀντί-πορος 2 nasproten, protiven, nasproti ležeč, onostranski.
-
ἀντι-πρόσωπος 2 (πρόσωπον) z obrazom proti komu obrnjen, ravno od spredaj ἐπιτίθεσθαι.
-
ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.
-
ἀντί-πυλος 2 (πύλη) ion. z nasproti stoječimi vrati αὐλαί.
-
ἀντίρροπος 2 (ἀντι-ρρέπω) 1. tvoreč protiutež, ravnotežje, enako težak, odtehtajoč, enakotežen; ἄγειν ἄχθος λύπης ἀντίρροπον kos biti, prenašati pretežko žalost. 2. kos, enake vrednosti. – adv. ἀντιρρόπως πράττω τοῖς ἐναντίοις sem kos sovražnikom.
-
ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.
-
ἀντί-σταθμος 2 poet. enakotežen; odtehtajoč τινός; nudeč nadomestilo za θηρός.
-
ἀντίστροφος 2 nasproti obrnjen, stoječ, odgovarjajoč, primeren τινί; ἡ ἀντιστροφή nasprotna kitica.
-
ἀντί-τεχνος 2 (τέχνη) tekmec v kaki umetnosti τινί.
-
ἄν-τιτος 2 (ἀντι-τίνω) ep. poplačan, povrnjen, ἄντιτα ἔργα plačilna dejanja, povračilo, osveta, plača παιδός za sina.
-
ἀντί-τυπος 2 in 3 (τύπτω) 1. act. a) odbijajoč; b) trd, nedostopen, uporen, zoprn. 2. pass. odbit; spredaj zadet; τύπος ἀντίτυπος (o kladvu in nakovalu) protiudarec, στόνος odjekujoč, odmevajoč. 3. podoben; τὸ ἀντίτυπον posnetek, slika, podoba NT.
-
ἀντί-φονος 2 poet. zopet moreč, iz osvete ubijajoč, medsebojno se moreč, ἀντίφονοι δίκαι smrtna kazen za umor, ἀντίφονον στόμα umor maščujoče žrelo.
-
ἀντί-ψαλμος 2 poet. skladen, zložen, ubran.
-
ἀντρώδης 2 (εἶδος) jamast, luknjast, jami podoben, poln votlin ali brlogov.
-
ἀντ-ωπός 2 (ὤψ) ravno pred očmi.
-
ἄν-υδρος 2 (ὕδωρ) ion. brezvoden, suh; ἡ ἄνυδρος puščava, pustinja.
-
ἀν-υμέναιος 2 poet. brez svatovske pesmi, neomožena, μοῖρα usoda neomožene; neutr. pl. kot adv. v dekliškem stanu.
-
ἀ-νύμφευτος 2 (νυμφεύω) poet. 1. neomožena, neoženjen. 2. nesrečno omožena (oženjen), γονὰ ἀνύμψευτος ματρός sad nesrečnega materinega zakona.
-
ἄ-νυμφος 2 (νύμφη) poet. 1. neomožena, neoženjen, νύμφη ἄνυμφος nesrečna nevesta. 2. ἄνυμφα γάμων ἁμιλλήματα prešušten, zločinski.