-
διαστολή, ἡ (δια-στέλλω) 1. ločitev. 2. razloček, medglasje (interval) NT. 3. razlaga.
-
δια-στρέφω 1. zasučem, izpahnem, izvinem, διεστραμμένος spačen, popačen NT. 2. prevračam ὁδούς NT, zavijam, pačim νόμους, τἀληθές; λαλέω διεστραμμένα napačno govorim NT. 3. odvračam od vere NT.
-
διάστροφος 2 (δια-στρέφω) ion. poet. zmešan, zmeden (duh), moten (oko umirajočega); (o živalih): pokvečen, ohromljen; κόραι zmeden, besen.
-
δια-σῡ́ρω vlečem narazen, trgam; rogam se komu, zasmehujem koga.
-
δια-σφαιρίζω (σφαῖρα) raztrgam, razmečem.
-
δια-σφάλλομαι popolnoma zgrešim, imam nesrečo; οὐ δ. dobro se mi posreči.
-
διασφάξ, άγος, ἡ (δια-σφάττω) ion. reža, razpoka, razselina, prepad, žrelo.
-
δια-σφενδονάω razstrelim, raztrgam (na kose); pass. razpočim se, razletim se.
-
δια-σχηματίζω izdelam, upodobim, obličim; med. krasim.
-
δια-σχίζω 1. razkoljem, razcepim, razrežem, raztrgam (param), ločim. 2. pass. ločen sem od; τρίβῳ τινί zaidem, krenem (po neki stezi) s pravega pota.
-
δια-σῴζω 1. act. a) ohranim, čuvam, obvarujem, rešim, ohranim pri življenju, ozdravim; πίστιν ostanem zvest; b) ohranim (dobro) v spominu, pomnim. 2. pass. rešim se, εἴς τι kam; prebolim bolezen, ozdravim, srečno uidem πρός τινα τόπον. 3. med. a) obdržim si kaj, ohranim si kaj, rešim si kaj; b) = act.
-
διαταγή, ἡ (δια-τάσσω) povelje, naredba NT.
-
διάταγμα, ατος, τό ukaz, naročilo, naredba NT.
-
δια-τάμνω ep. ion. = δια-τέμνω.
-
διάταξις, εως, ἡ (δια-τάσσω) razvrstitev, bojni red, od-, naredba, φόρων uredba, uravnava.
-
δια-ταράσσω, at. -ττω zmedem, izbegam, spravim v zadrego ali strah, preplašim τινά; pass. osupnem, ostrmim, prestrašim se ἔν τινι NT.
-
δια-τάσσω, at. -ττω 3 [pl. plpf. pass. ion. διετετάχατο] 1. act. a) razvrstim, uredim, postavim v bojni red, postavim na svoje mesto; b) odredim, ukažem, zapovem, naročim NT; določim; postavim razsodnike ἐπιστάτας. 2. pass. a) zapovedano je, odrejeno je; b) postavijo me v bojni red, stojim v bojnem redu; zapovedalo se mi je, imam ukaz z inf. 3. med. a) postavim se v bojni red; razdelim se; b) = act. odredim, ukažem.
-
δια-τείνω 1. act. a) razpnem, raztegnem, iztegnem, pomolim χεῖρας; b) intr. raztezam se, razprostiram se. 2. med. a) trudim se, napenjam se, prizadevam si, napravljam kaj s trudom; διατεινόμενος z velikim naporom, na vso moč φεύγω; b) uverjam, zagotavljam, trdim; c) τόξον spretno pomerim; pripravljam se na streljanje, pripravljen sem za strel.
-
δια-τειχίζω ločim (z zidom), zazidam.
-
διατείχισμα, ατος, τό vmesni zid, vmesna utrdba, trdnjava.