-
αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.
-
αἴδεσις, εως, ἡ (αἰδέομαι) odpuščenje.
-
ἀ-ίδηλος 2 [Et. ἀ-Ϝίδηλος, kor. vid, lat. video, slov. vidim, gr. aor. εἶδον] ep. poet. 1. neviden, tajen, temen. 2. uničujoč, poguben, pogubonosen.
-
αἰδήμων 2 (αἰδέομαι) sramežljiv, skromen.
-
Ἀίδης = Ἅιδης.
-
Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
-
ἀίδιος (iz αἰϜί-διος) 2 za vse čase, neprestan, večen, trajen, dosmrten.
-
αἰδοῖον, τό (αἰδώς), nav. pl. sram, rodilo.
-
αἰδοῖος 3 (αἰδώς) ep. poet. 1. sramežljiv, boječ, blagonraven, bojazljiv, skromen, obziren. 2. častivreden, častitljiv, spoštovan.
-
αἴδομαι gl. αἰδέομαι.
-
Ἄϊδος itd. gl. Ἅιδης. – Ἄιδόσδε ep. v Had.
-
αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.
-
ἀιδρείη, ἡ ep., ion. ἀιδρηίη (ἄιδρις) neznanje, nevednost, preproščina.
-
ἄ-ιδρις (gen. ιος, εος) [Et. ἄ-Ϝιδρις, kor. vid, gl. εἶδον] ep. poet. nevešč, neuk, neveden, neizkušen, preprost, slaboumen.
-
Ἀϊδωνεύς, ῆος, ὁ gl. Ἅιδης.
-
αἰδώς, οῦς, ἡ (gl. αἰδέομαι) [dat. οῖ, acc. ῶ] 1. a) sram(nost), sramežljivost, nežnočutje, čednost, boječnost, skromnost; b) spoštovanje, čislanje, ozir (τινός, περί, πρός τινα); c) odpuščenje. 2. sramota, sram, rodilo.
-
αἰεί = ἀεί.
-
αἰει-γενέτης ep. = ἀειγενέτης.
-
αἰέλουρος = αἴλουρος, ὁ, ἡ ion. [Et. ἀϜισελο (prim. nem. Wiesel) + οὐρά rep] mačka.
-
αἰέν = ἀεί.