-
ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).
-
ἀριστοκρατία, ἡ vlada plemenitašev, aristokratija.
-
ἀριστό-χειρ, χειρος, ὁ, ἡ poet. z najhrabrejšo (najkrepkejšo) roko, ἀγών tekmovanje v hrabrosti (kjer odločuje najmočnejša roka).
-
Ἀρκάς, άδος, ὁ Arkadec, prebivalec Arkadije. Ἀρκαδία ἡ (ion. -ίη) gorata dežela sredi Peloponeza; adi. Ἀρκαδικός 3. – τὸ Ἀρκαδικόν arkadska zveza, četa arkadskih hoplitov.
-
ἄρκεσις, εως, ἡ (ἀρκέω) poet. pomoč, korist.
-
ἄρκος2, ὁ, ἡ = ἄρκτος.
-
ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.
-
ἄρκυς, υος, ἡ ion. poet. (lovska) mreža, zanka, veriga, nevarnost, ἄρκυες ξίφους nevarnost, pod mečem umreti.
-
ἁρμ-άμαξα, ἡ (četverokolesen) potovalni voz s streho, kočija, tovorni voz.
-
ἁρματηλασία, ἡ (ἁρματ-ηλάτης) vožnja (z dvokolesnim bojnim vozom).
-
ἁρματο-τροχιή, ἡ (τροχός) ep. kolovoz, tir.
-
Ἀρμενία, ἡ Armenija; preb. Ἀρμένιος, adi. Ἀρμένιος 3.
-
Ἀρμήνη, ἡ pristanišče pri Sinopi.
-
ἁρμογή, ἡ (ἁρμόζω) spajanje, zveza.
-
Ἁρμονία, ἡ Kadmova žena.
-
ἀρνακίς, ίδος, ἡ (ἀρήν, νάκος) ovčja koža, kožuh.
-
Ἄρνη, ἡ mesto 1. v Bojotiji. 2. v Tesaliji.
-
ἄρνησις, εως, ἡ (ἀρνέομαι) tajenje, tajitev, zanikanje.
-
ἄροσις, εως, ἡ (ἀρόω) ep. ornica, orna zemlja, ral.
-
ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.