-
διακωλῡτής, ὁ oviralec.
-
δια-κωλύω oviram, preprečim, zadržujem, branim, odvračam, prepovem τί, τινά, inf. z μή ali brez μή.
-
δια-κωμῳδέω zasmehujem, zasramujem, rogam se.
-
δι-ακωχή, ἡ (gl. διοκωχή) nehanje, odlegljaj, prenehljaj (bolezni).
-
δια-λαγχάνω 1. razdelim po žrebu, razžrebam. 2. raztrgam na kosce.
-
δια-λαλέω govorim, pomenkujem se s kom, razglašam, izblebetam kaj; pass. διαλαλεῖταί τι govori se o čem, razglasi se kaj NT.
-
δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.
-
δια-λάμπω sijem svetlikam se skozi; pren. bleščim se skozi ὥρα.
-
δια-λανθάνω sem skrit, ostanem neopažen, nepoznan, τινά komu; pt. διαλαθών skrivaj, neopažen.
-
δι-αλγής 2 (ἀλγέω) ki trpi hude bolečine, mučen od hudih bolečin.
-
δια-λέγω [fut. διαλέξω, aor. διέλεξα, pf. διείλεγμαι, aor. pass. διελέχθην] 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam θυμός; b) pogovarjam se, razpravljam τινί, πρός τινα s kom, περί τινος o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom τινί μὴ ποιεῖν; d) javno govorim; κατὰ ταὐτά govorim isto narečje.
-
διάλειμμα, ατος, τό vmesni prostor, presledek, ἐκ διαλειμμάτων v presledkih, od časa do časa.
-
δια-λείπω 1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.
-
διαλεκτικός 3 (δια-λέγομαι) sposoben za razgovarjanje, izurjen, spreten v prerekanju, dialektičen, ἡ διαλεκτική(sc. τέχνη) dialektika.
-
διάλεκτος, ἡ (δια-λέγομαι) 1. pogovor, govor. 2. narečje.
-
διά-λευκος 2 napol bel, z belino pomešan.
-
διάληψις, εως, ἡ (δια-λαμβάνω) zaznava(nje), umevanje, pojmovanje, misel.
-
διαλλαγή, ἡ (δι-αλλάττω) 1. izprememba, zamena. 2. izprememba mišljenja, sprava, poravnava, sklep miru, zaveza.
-
διαλλακτής, οῦ, ὁ pomiritelj, posredovalec miru.
-
δι-αλλάσσω, at. -ττω [pass. aor. διηλλάγην in διηλλάχθην, fut. διαλλαγήσομαι] I. act. 1. trans. a) izpremenim, (za)menjam, τί τινι dajem v zameno za kaj, ναυάρχους postavim ladjam druge poveljnike; χώραν prehodim, prepotujem, zapustim; b) izpreminjam mišljenje koga, pomirim, spravim koga s kom τινά τινι. 2. intr. razlikujem se od koga v čem εἶδος, (ἔν) τινι; τὸ διαλλάττον τῆς γνώμης različnost mnenja, raznomiselnost. II. med. in pass. 1. zamenjamo med seboj; iznebim se česa, opustim kaj τινός; ἐκ πόλεως εἰς ἄλλην πόλιν potujem iz mesta v mesto. 2. pomirim, spravim se s kom τινί, πρός τινα. 3. razlikujem se; pf. sem različen τοῖς εἴδεσι.