-
δια-κοπή, ἡ (δια-κόπτω) razsekanje, globoka (zevajoča) rana.
-
δια-κόπτω 1. trans. presekam, prerežem, prebijem, prederem. 2. intr. in pass. proderem, prebijem se, naredim si prostor.
-
διά-κορος, ὁ (κορέννυμι) popolnoma sit, nasičen, presit.
-
διακόσιοι 3, ion. διηκόσιοι [Et. iz -κάτιοι, kor. k'm̥t, gl. ἑ-κατόν] dvesto.
-
δια-κοσμέω 1. act. razvrstim, popolnoma uredim, razdelim, postavim v bojni red; krasim s slikami γραφαῖς. 2. med. uredim si kaj, spravim v red (sebi).
-
διακόσμησις, εως, ἡ uredba, red, zakonitost.
-
διά-κοσμος, ὁ uredba, red, bojni red.
-
δι-ακούω [fut. διακούσομαι] poslušam do konca, natančno poslušam; NT zaslišim, dam si pripovedovati o kom περί τινος.
-
δι-ακρῑβόω 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam τὰς τάξεις. 2. med. skrbno presodim, točno razložim. 3. pt. pf. pass. διηκριβωμένος (zelo) natančen, zelo skrben.
-
διακρῐδόν adv. ep. ion. posebno, gotovo, vsekakor (navadno s sup.).
-
δια-κρῑ́νω (gl. κρίνω) [aor. pass. ep. διεκρίνθην, inf. διακρινθήμεναι; fut. pass. διακριθήσομαι, ep. ion. med. διακρινέομαι] I. act. 1. razločim, razdružim, razslavim, ločim αἰπόλια, τινὰ ἀπό τινος. 2. razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, τίς σε διακρίνει kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim σῆμα, οὐδένα διακρίνων brez ozira na osebo, οὐδὲν διεκέκριτο nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam νεῖκος, dokončam πόλεμον. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ἐκ τῆς ναυμαχίης, odpadem od koga ἀπό τινος, διακεκριμένοι ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom μάχῃ πρός τινα, τινί NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.
-
Δι-άκριοι, οἱ (ἄκρος) prebivalci Diakrije (severovzhodne Atike).
-
διάκρῐσις, εως, ἡ (δια-κρίνω) 1. ločitev, razločitev. 2. razločevanje πνευμάτων, διαλογισμῶν prepir o raznih mnenjih NT; razlika, odločitev, sodba.
-
διακριτέος 3 (adi. verb. od διακρίνω) kar se mora odločiti ali razsoditi.
-
διά-κρουσις, εως, ἡ odlašanje, odlog, zakesnitev, zamuda.
-
δια-κρούω 1. act. prebijem, pretrgam, oviram; tolčem ob kaj in tako preizkušam, preiskujem. 2. med. a) sunem od sebe, pahnem nazaj, odbijem, odklonim, zavrnem τὰς δεήσεις; skušam odvrniti kazen, uiti kazni (δίκην δοῦναι) s praznim izgovorom, izogibljem se komu; b) zadržujem koga s praznim izgovorom, varam τινά; c) odlašam, zakesnim.
-
δι-άκτορος, ὁ (διά, ἄγω) ep. spremljevalec, sel (Hermejev priimek).
-
δια-κυκάω pre-, zmešam, zmedem.
-
δια-κύπτω ion. skozi pokukam, pokukam skozi kaj.
-
διακώλυσις, εως, ἡ oviranje.