-
Αἰγιαλεύς, έως, ὁ Adrastov sin; Αἰγιαλεῖς, οἱ prvi prebivalci Ahaje = Pelazgi.
-
Αἰγιαλός, ὁ 1. severna obala Peloponeza (= Ahaja). 2. mesto v Paflagoniji.
-
αἰγῐ-ᾰλός, ὁ morsko obrežje, breg, obala, peskovina.
-
αἰγί-βοτος 2 (αἴξ, βόσκω) ep. kjer se pasejo koze, od koz omuljen = rediteljica koz (Itaka).
-
αἰγι-κορεύς, έως, ὁ (κορέννυμι) kozji pastir; οἱ αἰγικορεῖς ime stare atiške file.
-
Αἰγίλεια, ἡ otok pri Evboji.
-
αἰγί-λιψ, ιπος, ὁ, ἡ (= kozam težko dostopen) strm; ἡ Αἰγίλιψ kraj na Itaki.
-
Αἴγῑνα, ης, ἡ otok v saronskem zalivu; preb. ὁ Αἰγινήτης, ου; adi. Αἰγιναῖος, 3.
-
Αἴγιον, τό, mesto v Ahaji.
-
αἰγί-οχος 2 (αἰγίς, ἔχω) ep. egidonoša (-nosec), egido vihteč (Zevsov pridevek).
-
αἰγί-πους, πουν, gen. ποδος, ὁ ion. kozonog.
-
αἰγίς, ίδος, ἡ [Et.: sor. z αἰγανέη kopje. Ljudska etimologija je zvezala besedo z αἴξ koza] poet. ion. 1. kozja koža, kozlina. 2. poet. ep. egida, Zevsov ščit; pren. burja, vihar.
-
Αἴγισθος, ὁ Tiestov sin, ki ga je ubil Orest.
-
αἰγλᾱ́εις dor. = αἰγλήεις.
-
αἴγλη, ἡ poet. sij, blesk, blišč, (dnevna) svetloba; pl. bakle, plamenice.
-
αἰγλήεις 3 (αἴγλη) poet. bliščeč, svetel, sijajen, žaren.
-
αἰγο-πρόσωπος 2 ion. s kozjim obrazom.
-
Αἰγὸς ποταμοί, οἱ mesto in rečica v trakijskem Herzonezu.
-
αἰγυπιός, ὁ ep. ion. poet. brkasti ser, jastreb.
-
Αἴγυπτος, ἡ Egipt; ὁ Αἴγυπτος = Nil; Αἰγύπτιος, 3 egiptovski; ὁ Αἰγύπτιος Egipčan; ἡ Αἰγυπτία (χώρα) egiptovska dežela, Αἰγυπτιστί egiptovsko, v egiptovskem jeziku, Αἴγυπτόνδε v Egipt.