-
ἀπό-ρρητος 2 (ῥητός) 1. zabranjen, prepovedan, kar se ne sme povedati, skrivnosten, tajen, nepristopen; τὸ ἀπόρρητον skrivnost, tajna; τὰ ἀπόρρητα misteriji, δι' ἀπορρήτων skrivaj, ἀπόρρητον ποιοῦμαι, ἐν ἀπορρήτῳ ποιοῦμαι prepovem komu o čem govoriti. 2. sramoten, ostuden.
-
ἀπο-ρρῑγέω ep. [pf. ἀπέρρῑγα s prez. pom.] z grozo odskočim od česa, bojim se, ne upam si νέεσθαι.
-
ἀπο-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.
-
ἀπο-ρροιβδέω poet. žvrgolim; kričim, derem se (o večjih ptičih) βοάς.
-
ἀπο-σεμνῡ́νω 1. act. dajem ugled, povzdigujem, slavim. 2. pass. dobivam ugled, postanem častitljiv, šopirim se, ponašam se, baham se, razvijam se.
-
ἀπο-σῑμόω zasučem, krenem na stran, ναῦς zasučem se z ladjami v loku.
-
ἀπο-σκεδάννῡμι 1. act. raztrosim, trosim, razganjam, razpršujem, odpuščam βασιλῆας, odganjam κήδεα. 2. med. in sooblika ἀποσκίδναμαι razgubljam se, razhajam se, razkropim se, raztresem se.
-
ἀπο-σκευάζω 1. act. odpravljam, pospravljam. 2. med. NT naprtujem si, pripravljam se na pot.
-
ἀπο-σκήπτω 1. ion. trans. naperim, namerim, mečem na kaj (svoje strele). 2. intr. vržem se na kaj, padem na; ἐς φλαῦρον izidem se, razblinim se v kaj neznatnega.
-
ἀπο-σκοπέω [fut. ἀποσκέψομαι] od daleč gledam, motrim, upiram oči v kaj, oziram se na kaj πρός, εἴς τι.
-
ἀπο-σκυδμαίνω ep. silno se jezim, razvnemam se zoper koga, srdim se nad kom τινί.
-
ἀπο-σκώπτω zasmehujem, posmehujem se.
-
ἀπο-σπάω [fut. -σπάσω] 1. act. a) trans. odtrgam, iztrgam, proč potegnem, nase potegnem, oddaljim, razstavim, odtegnem, ločim, oddelim ἀπό τινος; snamem, odprem θύρας; varam v nadah ἐλπίδος; izderem μάχαιραν NT; potegnem za seboj (učence) NT; b) intr. oddaljim se, odmičem se, odtegujem se τινός. 2. pass. ločim se, razstavim se, NT odstopim od ἀπό τινος, odtrgam se.
-
ἀπο-στάζω [fut. ἀποστάξω] kapljam; μανίας μένος sila (moč) blaznosti se polega.
-
ἀποστατέω (ἀπο-στάτης) 1. stojim daleč proč, sem odsoten, razlikujem se, ne zlagam se ἑκάς, τινός. 2. odpadam, ločim se od koga τινός.
-
ἀπο-στείχω ep. ion. poet. [imper. aor. 2 ἀπόστιχε] odhajam; οἴκαδε vračam se domov.
-
ἀπο-στέλλω [aor. 2 pass. ἀπεστάλην] 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; ἐπί, πρός τινα pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam τινά, izganjam τῆς γῆς iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam θάλατταν. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.
-
ἀπο-στίλβω zasijem, zasvetim, zaleskečem se.
-
ἀπο-στρατοπεδεύομαι med. utaborim se daleč od koga.
-
ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.