Franja

ἐκβοήθεια, ἡ 1. odhod na pomoč. 2. izpad (oblegancev).

ἐκ-βοηθέω pri-, odhajam na pomoč, napadem, planem (iz oblegane trdnjave).

ἐκβολή, ἡ (ἐκ-βάλλω) 1. izgon, izgnanje, iztiranje, izmetavanje, izkladanje (iz ladij). 2. a) izmetane stvari, izmet, izmeček δικέλλης, na suho vržena razbita ladja νεώς; b) poganjanje, brstenje (žita); c) izvir, izliv, ustje (reke); d) prelaz, soteska; e) odstop (od glavne reči) v govoru τοῦ λόγου.

ἐκ-βράσσω, -ζω [ion. pf. pass. ἐκβέβρασται, aor. pass. ἐξεβράσθην] mečem vun na obrežje.

ἐκ-δέχομαι d. m., ion. ἐκ-δέκομαι 1. jemljem od koga kaj, odjemam τινί τι, (s)prejemam, prevzamem παρά τινος, nasledujem; o deželi sledim, mejim ἀπό τινος. 2. λόγον poprimem besedo, nadaljujem, ἐκδεξάμενος λέγω govorim za kom. 3. razumem, naučim se od koga παρά τινος. 4. pričakujem, čakam, prežim na πόνος τινά NT.

ἐκ-δέω (gl. δέω¹ ) [impf. ep. ἔκδεον] 1. ep. act. privezujem, τινός za kaj, zavezujem, σανίδας zapiram. 2. med. ion. poet. privezujem, ogrinjam si kaj τινί; privežem πλεκτὰς ἀρχὰς ἀκταῖσι (na obali).

ἐκδημέω (ἔκ-δημος) 1. izselim se, odpotujem iz dežele, živim na tujem. 2. NT ἐκ τοῦ σώματος umrjem.

ἔκ-δημος 2 izvun dežele, tuj, z doma, na tujem, v tujino ἔξοδος.

ἐκεῖ adv. [Et. iz ἐ + κεῖ = zaimk. deblo k'o; lat. ce, n. pr. hi-c, si-c, tun-c, cis; strslov. sь = ta; n. pr. leto-s (to leto), dane-s, sinoči, nocoj iz noč-so-.] 1. krajevno: tam, ondi, ὁ ἐκεῖ tamošnji, na drugem svetu; οἱ ἐκεῖ pokojniki. 2. časovno: tedaj NT. 3. = ἐκεῖσε tja. 4. v tem slučaju, κἀκεῖ = καὶ ἐκεῖ.

ἐκεῖνος, η, ο, ion. in poet. κεῖνος [Et. κε (gl. ἐκεῖ) + ενος, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono], κἀκεῖνος (= καὶ ἐκεῖνος) pron. dem. 1. lat. ille a) oni, tisti; οἱ ἐκεῖνοι pokojniki; b) = αὐτός; c) oni znani ali slavni; d) = ἐκεῖ: Ἶρος ἐκεῖνος ἧσται tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: οὗτος ἐκεῖνος ravno ta, to je oni, τοῦτ' ἐκεῖνο to je ono. – adv. μετ' ἐκεῖνα nato, potem, zatem, τὸ ἀπ' ἐκείνου od tukaj, ἐκείνῃ, ep. κείνῃ tam, na oni način, ἐκείνως na oni, na sledeči način.

ἐκεῖσε ep. ion. poet. κεῖσε adv. tja, na drugi svet, nato.

ἐκ-καταπάλλομαι med. [aor. -έπαλτο] ep. spuščam se (z neba) na zemljo οὐρανοῦ.

ἐκκλησιάζω [augm. ἐξεκ., ἤκκλ.] 1. sklicujem ljudski ali vojni zbor, zborujem. 2. prihajam na zbor, posvetujem se, govorim v zboru περί τινος, τί.

ἐκ-κυβιστάω (κύβη glava) prekucujem se, na glavo se postavljam.

ἐκ-λείπω 1. trans. izpuščam, opuščam, zanemarjam, zapuščam, puščam na cedilu; ὅρκον prelomim, βίον umiram, πόλιν ἐς τὰ ἄκρα zapustim mesto in grem na vrh, izselim se kam. 2. intr. a) odhajam, izginem, zapuščam stražo, službo, minevam, ginem, nehavam; b) ubožam, (iz)umiram; c) o mesecu: otemnim, mrknem.

ἐκ-μανθάνω 1. natančno ali na pamet se naučim, spoznam, izvem, poizvedam. 2. natančno preučim, izučim, preiskujem.

ἐκπαγλέομαι ion. poet. (samo pt. praes.) zelo se (za)čudim, strmim, na vso moč občudujem.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκ-ρήγνῡμι [aor. ἐξέρρηξα, pass. ἐξερράγην, fut. ἐκραγήσομαι] ep. poet. ion. 1. trans. izderem, iz-, odtrgam, ὁδοῖο kos pota, pre-, raztrgam νευρήν. 2. intr. a) act. vnamem se, prederem, priderem μάχη; b) pass. zakadim se, zaderem se na εἴς τινα; ἐκρήγνυται ἐς τὸ μέσον razve, razglasi se.

ἐκ-στρατεύω in med. 1. odrinem, odhajam (na vojsko). 2. končam vojsko.