Franja

ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

ἀπ-ερείδω 1. act. podpiram, utrjujem. 2. med. a) opiram se, naslanjam se na kaj, držim se česa τινί; b) obračam na kaj; τὴν πρὸς τὸ λυποῦν δυσμένειαν ohladim svojo jezo na čem, kar me žali.

ἀπ-έχω [fut. ἀποσχήσω, ἀφέξω, aor. ἀπέσχον] ep. tudi ἀπίσχω 1. act. in pass. a) trans. odvračam, odklanjam, odbijam, oddaljujem, zadržujem od τινά τινος; ločim, branim, παράκλησιν, μισθόν imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. ἀπέχει dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, ἀπό τινος od koga NT; razlikujem se; ἀποσχὼν τεσσαράκοντα σταδίους μὴ φθάσαι ἐλθών samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržujem se česa (ἀπό) τινος NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam φίλων.

ἀπο-διδρᾱ́σκω, ion. -διδρήσκω [fut. ἀποδρᾱ́σομαι, aor. ἀπέδρᾱν, 3. pl. poet. ἀπέδρᾰν, ion. ἀπέδρην, inf. ἀποδρῆναι, pf. ἀποδέδρᾱκα] 1. pobegnem, utečem, proč bežim, εἰς τὸ μὴ ποιεῖν odtegnem se delu, neham delati. 2. izgubim se, izginem (skrivaj) τινά.

ἀπο-δοκεῖ ne ugaja, ne prija mi kaj z inf. + μή, ὥς σφι ἀπέδοξε ko so svoje mnenje izpremenili.

ἀπο-ζεύγνυμαι pass. poet. izprežejo me, iztrgam se, ločim se.

ἀπο-κηρῡ́σσω, at. -ττω [fut. -κηρύξω (tudi v tmezi)] 1. javno razglašam, javno prepovedujem, μή z inf. 2. javno prodajam. 3. υἱόν zavržem, izdedinim.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπο-λύω I. act. 1. odrešim, odvežem, osvobodim τινά τινος, ἀπό τινος. 2. oprostim (pred sodiščem), τινὰ τῆς αἰτίης koga krivde, tudi z inf. μὴ ἀδικεῖν. 3. odpustim (vojake) οἴκαδε, razpustim ἐκκλησίαν NT, odslovim, ločim se od žene γυναῖκα, zapustim moža τὸν ἄνδρα NT. II. med. in pass. 1. oprostim se, osvobodim se, opravičim se, odstranim διαβολάς, αἰτίαν, πρός τινα pri kom. 2. ločim se od koga, rešim se, odidem NT; umrjem. 3. odkupim, τινὰ χρυσοῦ koga z zlatom. 4. razvijem se, razširim se (Arr.).

ἀπο-μονόομαι pass. izobčijo, izključijo me, (ἔκ) τινος od zaveze.

ἀπο-ξενόω poet. preženem iz domovine, odtujim; pass. preženejo me, živim v tujini.

ἀπο-πλάζω ep. [aor. pass. ἀπεπλάγχθην] 1. act. odbijam, zanašam, odganjam,. 2. pass. zanese me (od otoka νήσου), zaidem, zabredem; odbijam se, odletujem, odskakujem.

ἀπο-πνῑ́γω 1. act. udušim, zadušim NT, zadavim, utopim. 2. pass. zadavim se, utonem NT, ἀποπνίγει με jezim se.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἀπο-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἀπο-φεύγω [impf. iter. ἀποφεύγεσκε, fut. -φεύξομαι] utečem, pobegnem, uidem τινά, τί; γραφήν, δίκην oprostijo me obtožbe, spoznajo me za nedolžnega.

ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.