Franja

ἐξ-ήκω (pr. s pf. pom.) 1. o osebah: vun sem prišel, izšel sem iz, dospel sem do smotra, ὁδόν prišel sem to pot, prehodil sem pot, pren. ἅλις ἵν' ἐξήκεις δακρύων dosti si jokal (dosti solz si prelil). 2. potekel sem, minil sem. 3. ion. poet. izpolnim se, izvršim se (o sanjah in prorokovanjih).

ἐξ-ίημι [ep. inf. aor. ἐξέμεν(αι), aor. med. ἔξεντο, imper. ἔξεο] 1. act. a) trans. pošiljam vun, odpošiljam, izpuščam τινά, τί, mečem iz česa τινὰ ἔκ τινος, ἔρον izženem, utešim, potolažim; b) na videz intr.: izlivam se, iztekam se (o reki: sc. ὕδωρ). 2. med. a) ἔρον potolažim si, utešim si željo po; b) pošljem od sebe, ločim se od γυναῖκα.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἐξ-οιχνέω ep. [3 pl. -νεῦσι] grem vun, izidem.

ἐξ-ορούω (v tmezi) ep. vun skočim, padem.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

-θεν priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.

παρ-έκ, παρ-έξ ali πάρεξ (pred vok. in konz.) ep. ion. 1. adv. a) mimo česa vun, na strani poleg vun, na (v) stran, στῆ δὲ παρέξ stopil mu je ob stran; b) mimo tega, še tudi, ἄλλα παρὲξ μεμνώμεθα še kaj drugega, παρὲξ ἤ razen, izvzemši; c) pren. mimo resnice, proti resnici, nespametno, neumno εἰπεῖν, ἀγορεύειν. 2. praep. a) z acc. α.) mimo česa, preko česa, črez kaj (vun); β.) onkraj, na oni strani παρὲκ Ἀχιλῆα za A. hrbtom, brez njegove vednosti; παρὲκ νόον nespametno; b) z gen. zunaj, spredaj, razen.

παρ-εξάγω (v tmezi) ep. popeljem mimo česa, vun zapeljem, prevaram, prekanim.

παρ-ήκω 1. raztezam (razprostiram) se poleg česa, segam do παρά, πρός, εἴς τι. 2. približujem se, ἔξω stopam, grem vun iz česa.

παρ-ωροφίς, ίδος, ἡ (ὀροφή) ion. (vun) moleč okrajek (napustek) strehe.

πρό [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (ποιέομαι, τιμάομαι), hvalim (ἐπαινέω), izberem, dam prednost čemu, αἱρέομαί τι πρό τινος rajši imam kaj od česa, πᾶν βούλομαί μοι εἶναι πρὸ τῆς λύπης vse mi je ljubše kot žalost, πᾶν πρὸ τοῦ δουλεύσαι ἐπεξέρχομαι vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, περὶ πλείονος ποιέομαι τὸ ζῆν πρὸ τοῦ δικαίου bolj cenim življenje nego pravico, οἷσι ἡ τυραννὶς πρὸ ἐλευθερίης ἦν ἀσπαστότερον = ἢ ἐλευθερίη; tako tudi za ἄλλος: βασιλεὺς οὐδεὶς ἄλλος πρὸ σεῦ ἔσται = ἢ σύ; d) vzročno: zaradi, od φόβοιο.

προ-βλώσκω [inf. pr. ep. -σκέμεν, aor. πρόμολον] grem, prihajam vun.

προ-εκκομίζω ion. spravljam poprej vun.

προ-εξαΐσσω, at. προ-εξᾴσσω [aor. pt. προεξᾴξαντες] poprej vun planem, poletim iz bojne vrste, drevim predaleč naprej.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

προ-καλέω [gl. καλέω; ep. aor. med. προκαλεσσάμην, cj. 3 sg. προκαλέσσεται] 1. act. vun kličem, zovem ἐς κρίσιν. 2. med. a) vun kličem k sebi, vabim k sebi; b) kličem na boj χάρμῃ, izzivam, podpihujem, dražim, vzpodbujam, priganjam ἐς, ἐπί τι; c) zahtevam, predlagam δίκην, ἐφ' οἷς προὐκαλοῦντο pod pogoji, ki so jih predlagali; d) povzročujem, napravljam.

προ-κύπτω naprej se nagnem, vun pokukam, pogledam izza česa.