-
πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.
-
πρών, πρώνος, πρώονος, ὁ, nom. pl. ep. πρώονες ep. poet. štrlina; vrh, višina, brdo, grič, predgorje, rtič, nos, obrežje.
-
πτερύγιον, τό (πτέρυξ) majhna perot(nica); vrh ali streha templja NT.
-
ῥίον, τό ep. [Et. iz ϝρισον, iz kor. wer-s-, vzdigovati se, gl. ἀείρω; nem. Riese (stvn. riso)] vrh, predgorje, nos, rt.
-
Τιθορέα, ἡ severnozapadni vrh Parnasa.
-
ὑπ-εξακρίζω (ἄκρος) poet. grem (plezam) počasi na vrh gore πρὸς λέπας.
-
ὑπερ-άνω adv. visoko zgoraj, γίγνομαι nadvladam, pridem na vrh, τινός visoko nad čim (črez kaj) NT.
-
ὑπερβολή, ἡ (ὑπερ-βάλλω) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; prekašanje; prednost, višek, vrhunec μανίας, καθ' ὑπερβολήν črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje.
-
ὑπο-δῡ́νω ion. ὑπο-δύομαι intr. [fut. ὑποδῡ́σομαι, aor. ὑπέδῡν, pf. ὑπο-δέδῡκα; ep. fut. 2 sg. ὑποδύσεαι, aor. mixt. 3 sg. ὑπεδῡ́σετο] 1. potapljam se pod kaj; a) grem (lezem, smuknem, skrijem se) pod kaj, grem ali vderem v kaj; b) počenem, sklonim se, pripogibam se pod kaj, jemljem kaj nase τὸν μὲν ὑποδύντε φερέτην; c) oblečem spodaj, podoblečem si kaj, podobujem si kaj pod kaj τί τινι; d) prikradem se, prilezem, izkušam priti komu do živega; e) lotevam se česa, izvršujem, jemljem nase, začenjam πόλεμον; f) izpreletim, obidem γόος; g) prilizujem, prikupim se komu τινά. 2. prihajam izpod česa (na vrh) pomolim iz (vode), prilezem izpod česa θάμνων; pren. izkopljem se iz česa, osvobodim se česa κακῶν.
-
ὕψος, ους, τό (ὑπέρ) višava, višina, visočina, vrh, vzvišenost, visokost NT.