Franja

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτο-σφαγής 2 (σφάττω) poet. od sebe samega ali svojih otrok umorjen.

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.

ἀψό-ροος 2, skrč. -ρους (ἄψ, ῥέω) ep. nazaj tekoč (o oceanu, ki obteka zemljo in se nazaj v sebe povrača).

βιάζω [act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

δέμω [Et. kor. demā, nem. zimmern (got. timrjan), lat. domus, gršk. δόμος, slov. dom, nem. Zimmer iz stvn. zimbar. – Obl. aor. ἔδειμα, cj. ep. δείμομεν, pf. pass. δέδμημαι, plpf. (ἐ) δέδμητο, med. aor. ἐδειμάμην]. 1. act. ep. ion. zidam, gradim, napravljam. 2. med. a) = act.; b) zidam, gradim za sebe.

δια-κρούω 1. act. prebijem, pretrgam, oviram; tolčem ob kaj in tako preizkušam, preiskujem. 2. med. a) sunem od sebe, pahnem nazaj, odbijem, odklonim, zavrnem τὰς δεήσεις; skušam odvrniti kazen, uiti kazni (δίκην δοῦναι) s praznim izgovorom, izogibljem se komu; b) zadržujem koga s praznim izgovorom, varam τινά; c) odlašam, zakesnim.

δια-πέμπω 1. odpošljem, dopošljem kam, pošljem na okoli v razne kraje, razpošljem. 2. med. pošiljam kaj komu od sebe τί τινι.

δι-ωθέω (gl. ὠθέω) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, τὰς χεῖρας διὰ τῆς κόρης vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), predrem; b) razpeham, razrijem, razderem κρημνόν. 2. med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem χάριτας, εὔνοιαν, razmetavam, uničujem στρατόν; ὄχλον prerijem se skozi, prederem množico, λόγον hitro končam pogovor.

ἕ [Et. iz σϝε, idevr. swe, swo: ἕ, οἷ, ὅς; podst. sewe, sewo; lat. suus (stlat. so-vos), slov. svoj, gršk. ἑός] 1. encl. acc. sg. pron. refl. pers. 3. osebe: sebe, se, gl. οὗ. 2. acc. sg. pron. pers. 3. osebe: njega, ga, njo, ga.

ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ, skrč. αὑτοῦ, ion. ἑωυτοῦ [Et. ἑέ, ἑοῖ, ἑός (gl. ἕ) in αὐτός] 1. pron. refl. 3 osebe: sebe, se rabi v okrepilo medija; včasih nadomešča refl. pron. poss. 3. os., v pl. stoji tudi mesto ἀλλήλοιν, οις. 2. posebne zveze: ἐν ἑαυτῷ ἐγένετο prišel je do pameti, pomiril se je; οἱ ἑαυτοῦ njegovi (lastni) ljudje, τὰ ἑαυτῶν njih (imetje) domovina, ὁ ἑαυτῆς njen mož, ἡ ἑαυτοῦ njegova žena, ἐφ' ἑαυτοῦ ἐστι neodvisen je, ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe, παρ' ἑαυτῷ doma pri njem.

ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.

ἐθελημός 2 radovoljen, sam od sebe.

ἐθελοντηδόν, ἐθελοντήν, ἐθελοντί adv. prostovoljno, radovoljno, sam od sebe.

ἐθελούσιος 3 in 2 radovoljen, sam od sebe, rad.

ἐθέλω, θέλω [Et. kor. gwhel, slov. žel-eti. – Obl. impf. ἤθελον in ἔθελον, fut. ἐθελήσω, θελήσω, aor. ἠθέλησα, (ἐθ.), pf. ἠθέληκα; ep. praes. cj. ἐθέλωμι, -ῃσθα, -ῃσι; impf. iter. ἐθέλεσκον]. 1. o osebah: sem voljen, pripravljen, odločen; hočem, τί σοι θέλεις εἰκάθω v čem hočeš, da ti odjenjam, v čem naj ti odjenjam; želim, hrepenim, nameravam; οὐκ ἐθέλω ni me volja, ne maram, branim se, upiram se; ne upam si, μὴ ἔθελε ne drzni se; ἐθέλων sam od sebe, voljen, rad; οὐκ ἐθέλων nerad, zoper voljo; ὁ ἐθέλων kdor si bodi, vsak. 2. o stvareh: a) sem sposoben, zmožen; b) imam navado, οὐκ ἐθέλει γίγνεσθαι noče se zgoditi, navadno se ne zgodi, τί ἐθέλει τὸ ἔπος kaj pomenja ta beseda; c) maram (= μέλλω).

εἰσ-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ἐσήνεικα, pass. ἐσηνείχθην, inf. pf. pass. ἐσενηνεῖχθαι] 1. act. a) nosim, spravljam noter, prinašam, uvažam, vpeljujem; εἰς περασμόν vpeljem v skušnjavo NT; b) donašam, prispevam, plačujem, izkazujem ἀγαθά; c) predlagam γνώμην, poročam ἀγγελίας. 2. pass. vderem, dospem, zaidem, zabredem kam εἴς τι. 3. med. a) odnašam s seboj, prinašam za sebe (v kaj); b) izumljam, izmišljujem, vpeljujem εἰς τὴν ποίησιν.

ἑκά-εργος 2 (gl. ἑκών) 1. ki od daleč zadene, daljnostrelec; ki sam od sebe, prostovoljno stori, ki zadene, kamor hoče; (drugi izvajajo besedo iz ἑκάς in εἴργω : ki od daleč odvrača, branitelj, zaščitnik).