Franja

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

παναρμόνιος 3 (ἁρμονία) vsem primeren ali priležen.

πρέπω 1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.

πρεπώδης 2 (εἶδος) spodoben, primeren, dostojen.

προσήκων 3 (pt. od προσ-ήκω) a) ki pristoja, soroden komu, οἱ προσήκοντες sorodniki; b) podedovan, prirojen, αἱ προσήκουσαι ἀρεταί; c) dostojen, spodoben, primeren τινί. – adv. προσηκόντως primerno, pristojno; subst. τὰ προσήκοντα dolžnost.

πρόσφορος 2 (προσ-φέρω) 1. prikladen, primeren, koristen, potreben τινί. 2. sličen, podoben τινί.

προσφυής 2 (προσ-φύω) 1. prirastel, pritrjen, pričvrščen. 2. rojen za kaj τινί, prirojen, naraven, primeren, spreten. – adv. προσφυῶς primerno λέγω.

συμβόλαιος 3 (σύμβολον) po pogodbi določen, pogojen, pogodbi primeren, po pogodbi; subst. τὸ συμβόλαιον 1. promet, kupčija, trgovina, τὰ τοῦ καθ' ἡμέραν βίου συμβόλαια zasebno-pravne razmere. 2. pogodba, zadolžnica, dolg, posojilo. 3. poet. znamenje, znak.

σύμ-μετρος 2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.

συμ-φέρω [gl. φέρω; ion. aor. act. συνήνεικα, pass. συνηνείχθην; praes. opt. 3 pl. συμφεροίατο] I. act. 1. trans. a) nosim na kup, znašam, zbiram, donašam, prispevam, ἐς μέσον objavljam; b) nosim kaj skupno s kom, prenašam s kom vred πενίαν, stojim komu na strani, koristim, pomagam komu τινί, ἐς, πρός τι, τί v čem, acc. c. inf.; συμφέρων 3 koristen, primeren, prikladen, τὸ συμφέρον, τὰ συμφέροντα korist, dobiček, prid. 2. impers. συμφέρει a) koristi, prija, bolje je; b) pripeti se, zgodi se, slučaj nanese, primeri se, posreči se. 2. intr. a) sem primeren, prilegam se komu τινί; b) sodelujem s kom, ugajam, ustrezam komu, πάντα τινί v vsakem oziru; c) pritrjujem, vdajam se τοῖς κρείττοσιν. II. pass. 1. a) shajam se, prihajam skupaj, sestajam se ἔς τι, ἐς ταὐτό; v zvezi z γνώμῃ (γνώμαις): soglašam, pristajam na kaj, privoljujem, ujemam se, ωὑτὸς εἶναι kažem se kot povsem isti (v istem pomenu tudi brez subst.); b) spravim se, pomirim se s kom, hočem živeti s kom, pomagam τινί τι; εἰς ἐμαυτόν združujem v sebi; c) občujem, bivam s kom, trčim s kom skupaj; spoprimem se, borim se s kom πόλεμόνδε, μάχῃ τινί. 2. zgodim se, pripetim se, primerim se, zadene me (nesreča) κακῷ; impers. συμφέρεται zgodi se, pripeti se komu kaj τινί τι.

σύμ-φωνος 2 (φωνέω) 1. skladen, soglasen, ubran, ujemajoč se, privoljujoč v kaj. 2. složen, edin, primeren; subst. τὸ σύμφωνον dogovor, ἐκ τοῦ συμφώνου po dogovoru, s privoljenjem.

συν-αρμόζω, συν-αρμόττω I. act. 1. trans. zlagam, spajam, prirejam, združujem τί τινι, ὄψιν ὀμμάτων zaprem oči, zamežim. 2. intr. ujemam se s kom, prilegam se, sem primeren (dostojen) τινί. II. med. 1. = act. tr. 2. prilagodim se, vdajam se.

συν-ῳδός 2 (ᾠδή) skladen, soglasen, ujemajoč se, priležen, primeren τινί.

τραγικός 3 (τράγος) 1. kozlovski, kozji. 2. a) tragičen, žaloigri primeren (lasten), ἀνήρ tragik (pesnik žaloiger); b) vzvišen, veličasten, slovesen, pretiran.

φυσικός 3 (φύσις) ki se tiče narave, naraven, naravi primeren NT, prirojen, λόγος prirodoslovno znanje. – adv. φυσικῶς naravno NT.