Franja

καυλός, ὁ [Et. idevr. qāulos, lat. caulis, sor. nem. hohl (stvn. hol)] 1. steblo. 2. gornji del kopjišča, držaj.

κενεών, ῶνος, ὁ (κενός) ep. lakotnica, del med rebri in kolkom.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

κλῆρος, ὁ [Et. iz qlāro-s, od κλάω, prv. pom.: kos, del(ež)] 1. žreb, κλήρῳ ἔλαχον dobil sem po žrebu, izžrebal sem, κλήροις πάλλω po žrebu razvrstim. 2. žrebanje. 3. žreb s pomenljivim znamenjem. 4. izžreban delež, del zemljišča, dediščina NT, posest, njiva.

κληρουχέω (κληροῦχος) dobim po žrebu odmerjen del zemljišča, imam kot naselnik del zemlje v posesti.

κληροῦχος, ὁ (κλῆρος, ἔχω) 1. kdor dobi ali ima po žrebu določen del osvojene zemlje, naselnik. 2. poet. deležen česa, πολλῶν ἐτῶν zelo star, visoke starosti.

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

Κυνουρία, ἡ južnozapadni del Argolide; preb. Κυνούριοι, οἱ.

κῶλον, τό [Et. slov. člen (iz čel-n-, qeln-)] 1. ud, noga, koleno, κάμψον κῶλα usedi se; NT telo. 2. del, stran (zida, piramide), stena.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

Λάκμων, ωνος, ὁ severni del Pinda.

λάχος, ους, τό 1. žreb, usoda. 2. del, delež; oddelek vojakov.

Λευκὸν τεῖχος del Memfisa.

Λιβύη, ἡ Libija (severni del Afrike); preb. ὁ Λίβυς, υος, fem. ἡ Λίβυσσα; adi. Λιβυκός 3.

λοιπός 3 (λείπομαι) zapuščen, zaostal, preostal, preživeč, bodoč, οἱ λοιποί ostali, drugi; τὸ λοιπόν (pre)ostali del, ostanek, ostali čas, bodočnost, τὴν λοιπήν (sc. ὁδόν) ostalo pot; adv. τὸ λοιπόν, τοῦ λοιποῦ (χρόνου) v ostalem, nadalje, sicer, odslej, potem, pozneje, v bodoče, v bodočnost; NT act. ap. 27. 20 = ἤδη že.

μέγαρον, τό ep. 1. velika soba, dvorana: a) moška soba; b) ženska soba; c) spalnica. 2. nav. pl. cela hiša, dvorišče, stanovanje. 3. ion. notranji del svetišča, najsvetejše, celica v svetišču. – adv. μέγαρόνδε v sobo (za moške ali ženske), v hišo.

μείρομαι ep. [Et. iz σμερ-jο-μαι, εἵμαρται iz σε-σμαρ-ται, idevr. se-smŕ̥; kor. smer, lat. mereo, mereor. – Obl. pf. act. 3 sg. ἔμμορε, pf. pass. εἵμαρται, plpf. εἵμαρτο, pt. εἱμαρμένη]. 1. praes. dobim kot del(ež), prejmem τί. 2. pf. act. dobil sem delež, deležen sem česa τινός. 3. pf. pass. (pri)sojeno je, usojeno je, po usodi je določeno τινί; εἱμαρμένη, ἡ (sc. μοῖρα) usoda. – adi. verb. εἱμαρτός od usode določen χρόνος.

μερίς, ίδος, ἡ (μέρος) 1. del, kos, delež NT. 2. a) oddelek, vrsta; b) stranka. 3. pomoč εἴς τι.

μέρος, ους, τό (μείρομαι) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, osoda, τοὐμὸν μέρος kar se mene tiče, z moje strani; ὅσον τὸ σὸν μέρος kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi τὸ τούτου μέρος kolikor je v njegovi moči a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, κατὰ τὸ μέρος τινός namesto koga, ἐν τῷ σῷ μέρει na tvojem mestu, mesto tebe, ἐν ἀρετῆς μέρει τίθεμαι smatram za čednost, prištevam k čednosti, ἐν προσθήκης μέρει kot privesek, dodatek, ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί nič ne veljam; b) red, vrsta, ἐν μέρει po vrsti, po redu, kadar pride vrsta nanj, ἐν τῷ μέρει v vrsti παρὰ τὸ μέρος izvun vrste, κατὰ μέρος izmenoma, ἀνὰ μέρος premenoma, drug za drugim, ἐν μέρει μάχομαι vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, μέρος τι εὐταξίας dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, τὰ μέρη kraji NT; b) ulomek, τὰ δύο μέρη dve tretjini; c) oddelek, stranka, ἀπὸ μέρους vsled pomoči ene (politične) stranke; κατὰ μέρος posamič, deloma, οὐδὲν μέρος nič; μέρος, ἐκ, ἀπό μέρους deloma NT.

μετα-λαγχάνω (λαγχάνω) dobim (po žrebu) del česa; sploh: dobim kaj, deležen sem česa τινός.