-
ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.
-
ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.
-
ἄ-πλευστος 2 (πλέω) kjer se še nihče ni vozil, τὸ ἄπλευστον morje, na katerem se še nihče ni vozil.
-
ἄ-πληκτος 2 (πλήσσω) ki ne potrebuje udarca, ki ga ni treba poganjati.
-
ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.
-
ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.
-
ἀπο-φράς, άδος (φράζω), ἡμέρα prepovedan, nesrečen dan (katerega se ni smelo soditi itd. gl. lat. dies nefastus).
-
ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.
-
ἄ-πτερος (ἀ priv. + πτερόν) ep. poet. brezkril(en), brez peroti, brez perja, negoden; μῦθος ἄπτερος ἔπλετο beseda ji ni odletela = ohranila jo je v spominu.
-
ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.
-
ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.
-
ἀ-σπούδαστος 2 (σπουδάζω) poet. kar se ne sme delati, kar ni vredno prizadevanja, slab; σπουδάζω ἀσπούδαστα hitim z nesrečno vnemo, σπεύδω ἀσπούδαστα pečam se s stvarmi, s katerimi bi se ne smel.
-
ἄ-στειπτος 2 (στείβω) poet. nepohojen od τινί; kamor še nihče ni stopil.
-
ἀ-στράτευτος 2 (στρατεύω) kdor ni služil kot vojak, vojaščine oproščen.
-
ἄ-σχετος, ep. ἀ-άσχετος 2 (ἔχω) čemur ni moči se ustaviti, nepremagljiv; μένος (acc.) ἄσχετος neukroten, neugnan, hraber; πένθος neznosen.
-
ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
-
ἀ-τελής 2 (τέλος) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, εἰρήνη ἐγένετο ἀτελής mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln νίκη, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček).
-
ἄ-τοκος 2 nerodoviten, ki še ni porodila.
-
ἆτος 2 ep. (iz ἄατος, ἄω) nenasiten, ki ni nikdar sit.
-
ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.