Franja

Αἴθῑκες, οἱ tesalski narod na Pindu.

αἱμο-κο(υ)ρία, ἡ (κορέννυμι) poet. krvava žrtev (na grobu padlih vojakov).

αἰνός 3 (αἴνυμαι) ep. ion. poet. strašen, strahovit, grozen, silen, poguben, nesrečen. – adv. αἰνῶς in αἰνά grozno, strašno, zelo; αἰνὰ τεκοῦσα (na nesrečo rodivši) nesrečna mati.

αἵρεσις, εως, ἡ (αἱρέω) 1. vzetje, osvojitev. 2. izbor, volitev (uradnikov); προβάλλω τινὶ αἵρεσιν dam komu na prosto voljo, da voli. 3. nagnjenje, naklonjenost, težnja, hrepenenje (po čem); način mišljenja. 4. NT stranka, krivoverstvo, ločina.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

αἰτία, ion. ίη, ἡ 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tuk. l, 69; opp. κατηγορία); αἰτίαν ἔχω a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ἐν αἰτίᾳ ἔχω (τίθημι itd.) obdolžim; αἰτίαν ὑπέχω vzamem krivdo na se; αἰτία ἔχει με očita se mi, ἐν αἰτίᾳ εἰμί dolžijo me, αἰτίας λαμβάνω nakopljem si očitanje, αἰτίαν παρέχω dam povod (priliko) k obdolžitvi.

ἄκατος, ὁ, ἡ ἀκάτ(ε)ιον, τό [Et. iz ἀκ n̥ -τος] 1. ladja brzoplovka, lahka ladja za pomorske roparje, čolniček. 2. jadro na malem jamboru.

ἀκέομαι, ep. ἀκείομαι d. m. (τὸ ἄκος) [imp. pr. ion. ἀκέο, fut. ἀκέσομαι, aor. ἠκεσάμην, ep. ἀκεσσάμην, aor. pass. ἠκέσθην] 1. a) zdravim, celim, lečim; b) pomagam, hodim na pomoč. 2. poravnam, popravljam ἁμαρτάδα, νῆας; gasim, potolažim δίψαν; lajšam, odvračam ἀπορίας, ἐπιφερόμενα.

ἀκηδέω [aor. ἀκήδεσα] ep. zanemarjam, ne brigam se za, pozabim na (τινός).

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.

ἀκμό-θετον, τό (ἄκμων, τίθημι) klada (na kateri je pritrjeno nakovalo).

ἀκόντισμα, ατος, τό (ἀκοντίζω) lučaj kopja, vrženo kopje; πρόσειμι ἐντὸς ἀκοντίσματος približam se na streljaj; ἀκοντισμάτων κατάπλεως od mnogih sulic preboden.

ἀκουάζω in med. (ἀκούω) poslušam ἀοιδοῦ; δαιτός čujem o pojedini = povabljen sem na obed.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

Ἀκρᾰ́γᾱς, αντος, ὁ mesto in reka na Siciliji (Agrigentum): preb. ὁ Ἀκραγαντῖνος.

ἀκρῑ́βεια, ἡ (ἀκριβής) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; δι' ἀκριβείας, πρὸς (εἰς) ἀκρίβειαν = ἀκριβῶς natančno, temeljito, εἰς τὴν ἀ. φιλοσοφέω pečam se (pre)natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; τοῦ ναυτικοῦ red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost.

ἀκρο-θῑ́νιον, τό (θῑ́ς) nav. pl. 1. vrh kupa, zvršek (na kupu pridelkov), prvi sad (plen, ki se je daroval bogovom), daritev prvin. 2. častno darilo, bojni plen NT.