Franja

ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.

ἄρθμιος 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. stikajoč se, združen, složen, prijatelj; subst. τὰ ἄρθμια ἐς ἀλλήλους prijateljske razmere, sloga.

ἀριθμός, ὁ [Et. kor. rei "šteti", nem. Reim (stvn. rīm, vrsta), lat. ritus, rīte] 1. vrsta, število; γίγνεται znaša, se pokaže; ἀριθμῷ, ἀριθμόν, ἐς τὸν ἀριθμόν po številu; ὁδοῦ dolgost; ἀριθμῷ ἀναγκαστοί strogo določeno število; ἀριθμὸς λόγων prazne besede. 2. štetje, pregledovanje, ἀριθμὸν ποιεῖν, ποιεῖσθαι pregledovati, pregled prirediti, ἐς ἀριθμὸν ἐλθεῖν dam se šteti, δι' ἀριθμῶν po razredih. 3. računstvo, množica, množina, vsota, znesek, ὁ πᾶς ἀριθμός skupna vsota.

Ἀρισταγόρας, ου, ion. -ης, ὁ miletski tiran.

ἄ-ρρωστος 2 (ῥώννυμι) 1. slab, bolehen, bolan. 2. nemaren, ἔς τι (za plačanje), malosrčen.

ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὑτοῦ, -ῆς, -οῦ, at. = ἑαυτοῦ, ῆς, οῦ.

ἀφ-αιρέω, ep. ἀπο-αιρέω, ion. ἀπ-αιρέω [gl. αἱρέω; ion. impf. iter. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀφαιρήσω, NT ἀφελῶ, aor. ἀφεῖλον, pf. ἀφῄρηκα, -ημαι, ion. ἀπαραίρηκα, ἀπαραίρημαι] 1. act. in pass. a) odjemam, proč jemljem, snemam, odstranjujem, odtegujem, zbrišem, preženem τί, τινός (τινά) τι komu kaj; τινί τι osvobodim koga česa, odpuščam komu kaj; b) oropam, ugrabim, ropam; c) zmanjšujem, omejujem δαπάνας, φθόνον. 2. med. a) α.) jemljem zase proč, odjemam zase, odtegujem, oplenim, ugrabim, ropam τινά τι, τινός τι, ἀρχῆς odstavljam; β.) prevzamem, odvzamem komu kaj τινός τι, τὸ ἔργον končam boj; ὕδωρ odvrnem, odpeljem vodo; τὴν ὄψιν oslepim; b) α.) iztrgam koga iz česa, osvobodim koga ἐκ χερῶν, τινὰ ἐς ἐλευθερίαν; β.) zadržujem koga, oviram koga μὴ ποιεῖν. 3. pass. a) vzamejo mi, oropajo me, izgubim kaj, vzame se mi kaj ἀφαιροῦμαί τι; b) ovirajo me, ὄμμα τοὐμὸν ἀφῃρέθη εἰσορᾶν mojemu očesu se je odvzel pogled.

ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.

ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

βαρβαρικός 3 (βάρβαρος) 1. negrški, inostranski, barbarski; ἐς τὸ βαρβαρικώτερον bolj po barbarski (perzijanski) šegi; τὸ βαρβαρικόν barbarska vojska. – adv. -κῶς v negrškem, barbarskem (perz.) jeziku. 2. barbarski, neolikan, sirov, krut.

βάσανος, ἡ [Et. orientalska tujka] 1. zlatarska oslica, poskusni kamen. 2. skušanje, skušnja, preiskava, dokaz. 3. a) mučenje, trpljenje, muka NT; b) χειρῶν poskus v tepežu (O. C. kmalu boš poskusil moč naših pesti), ἐς πᾶσαν β. ἀφικνεῖσθαι vse muke prestati.

βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.

Γέλα, ἡ (gen. ας, ion. ης) mesto na Siciliji; preb. ὁ Γελῷος.

γλῶσσα, at. γλῶττα, ης, ἡ [Et. iz glōghjā; slov. glog, glóga (Weiß)dorn; gršk. še γλωχίς konica, γλῶχες rese pri klasju] 1. jezik, usta, govor, izrek, narečje; ἀπὸ γλώσσης ustno; γλῶσσαν ἱέναι, νομίζειν jezik govoriti. 2. NT dar govora; jeziku podoben plamen, goreči jeziki; narod, ki govori svoj jezik.

γόνυ, τό [Et. γόνατος iz γόνϝατος; lat. genu; nem. Knie, stvn. kniu; gršk. še γνύξ, γνύπετος – gen. γόνατος itd., ep. ion. poet. γούνατος, ep. γουνός, γουνί, pl. γοῦνα] 1. koleno, γόνυ κάμπτω pripognem koleno, usedem se, τὰ γόνατα naročje, θεῶν ἐν γούνασι κεῖται odvisno je od sklepa bogov; γούνατα (ἀπο) λύω ubijem; ἐς γόνυ βάλλω πόλιν razrušim; γούνατα λύεται se šibe. 2. kolence (na bilki).