-
ἁβρο-κόμης, ου, (κόμη) poet. bujno listnat, bujno zelen.
-
ἄ-βρομος 2 (βρέμω) ep. bučen, šumen.
-
ἁβρό-πλουτος 2 poet. bujen, bohoten, razkošno bogat.
-
ἁβρός 3 1. v dobrem pomenu: bujen, krasen, lep, nežen, ljubek, prisrčen. 2. v slabem pomenu: razkošen, mehkužen; τὸ ἁβρόν mehkužno življenje, bohotnost.
-
ἀβροτάζω [gl. ἁμαρτάνω, aor. ἥμαρτον, pri Hom.: ἤμβροτον] samo cj. aor. ἀβροτάξομεν zgrešim (τινός).
-
ἁβρότης, ητος, ἡ (ἁβρός) bujnost, bohotnost, mehkužnost, krasota, razkošnost, ponos.
-
ἄ-βροτος 3 in 2 ep. poet. neumrljiv, brezsmrten; božanski, svet.
-
ἁβρύνω (ῡ́, ἁβρός) čistim, snažim, krasim, opremljam; med. baham se, šopirim se.
-
ἀ-βρωσία, ἡ (βιβρώσκω) poet. post.
-
Ἄβῡδος, ἡ Abid, mesto ob Helespontu nasproti Sestu; preb. ὁ Ἀβυδηνός.
-
ἄ-βυσσος 2 (βυσσός = morska globina) ion. poet. NT; brez dna, brezdanji, neizmeren, neskončen; subst. ἡ brezdno, prepad, pekel.
-
ἀγα- predpona [Et. ἀγα, iz m̥ga, sorodno μέγα] zelo, jako, pre-.
-
ἀγάασθαι gl. ἀγάομαι.
-
ἄγαγον dor. = ἤγαγον, gl. ἄγω.
-
ἀγάζομαι med. = ἄγαμαι.
-
ἀγαθο-ειδής 2 (εἶδος) na videz dober.
-
ἀγαθο-εργέω [ἔργον, koren ἐργ] delam prav; τινά delam dobro, koristim komu NT.
-
ἀγαθο-εργίη, ἡ ion. dobro (zaslužno, junaško) delo.
-
ἀγαθο-εργός, ὁ (ἔργον, kor. ἐργ) dobrotnik, dobrodelnik; pri Spartancih pet najstarejših vitezov, ki so jih uporabljali za poslance.
-
ἀγαθο-ποιέω delam prav, dobro, τινά NT.