Franja

δημ-αγωγός, ὁ (ἄγω) voditelj, vodnik naroda, državnik; zapeljivec naroda, demagog.

Δημ-ᾱ́δης, ου, ὁ atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik.

Δημ-άρᾱτος, ὁ spartanski kralj, ki je pribežal l. 419. k Dareju.

δημαρχέω sem δήμαρχος.

δημαρχία, ἡ služba demarha, ljudski tribunat.

δήμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) občinski načelnik v Atenah in v Egiptu, ljudski tribun v Rimu.

Δημέας, ὁ sin govornika Demada.

δήμευσις, εως, ἡ, χρημάτων zaplenjenje, konfiskacija imetja.

δημεύω (δῆμος) 1. zaplenim, zarubim, konfisciram imetje. 2. objavljam, razglašam.

δημηγορέω (δημ-ηγόρος) sem ljudski govornik, govorim (javno) narodu, πρὸς χάριν govorim komu po volji; govorim dolge govore; subst. ὁ javni govornik.

δημηγορία, ἡ (δημ-ηγόρος) govor pred narodom (v narodni skupščini).

δημηγορικός 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.

δημ-ηγόρος, ὁ (ἀγορεύω) narodni (ljudski, državni) govornik, (kdor se trudi, se brez ozira na resnico s svojim govorom prikupiti narodu).

Δη-μήτηρ gen. Δήμητρος, dat. -τρι, acc. -τρα, voc. Δήμητερ 1. Demetra, Cerera, mati Perzefone; njeno svetišče se je imenovalo Δημήτριον, τό. 2. meton. žito, poljski pridelki.

δημιο-εργός, ὁ ep. ion. = δημιουργός.

δήμιος 2 in 3 (δῆμος) 1. ljudski, naroden, javen, občinski; δήμια πίνω pijem na javne (občinske) stroške, αἰσυμνῆται od naroda izbrani reditelji. 2. ὁ δήμιος (δοῦλος) rabelj.

δημιουργέω (δημιουργός) bavim se, pečam se z obrtom, izvršujem obrt, izdelujem, delam kaj.

δημιουργία, ἡ (δημιουργός) 1. rokodelstvo, obrt. 2. izvrševanje obrti, pečanje s čim τῶν τεχνῶν.

δημιουργικός 3 rokodelski, obrtniški τέχνη, ἀρετή; ἔθνος zadruga.

δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.