-
δηιοτής, ῆτος, ἡ (δήϊος) ep. sovražnost, nasprotstvo, bitka, boj.
-
δηϊόω ep. ion., at. δῃόω (δήϊος) [fut. δῃώσω itd., ep. 3 pl. opt. δηϊόῳεν, pt. δηϊόων; impf. 3 pl. pass. ἐδηιόωντο, aor. pass. ἐδηιώθην] sovražno ravnam s kom; pobijam, morim, uničujem, pustošim, požigam, razdiram, razbijam ἀσπίδας.
-
Δηίφοβος, ὁ Prijamov sin, po Paridovi smrti Helenin soprog.
-
δή-κοτε, δή-κου ion. = δή-ποτε, δή-που.
-
δηλα-δή (δῆλος + δή) adv. očividno, kajpada, seveda, gotovo, brez dvoma.
-
δηλ-αυγῶς (αὐγή) adv. popolnoma bistro, jasno βλέπειν.
-
δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.
-
δήλημα, ατος, τό ep. poet. škoda, poguba.
-
δηλήμων, ονος 2 (δηλέομαι) ep. ion. poguben, kvaren, škodljiv; subst. ὁ škodljivec, pokončevavec, zlotvor.
-
δήλησις, εως, ἡ (δηλέομαι) ion. škoda, poškodovanje, poškodba; ἐπὶ δηλήσῑ v pogubo; ἐπ' οὐδεμιῇ δηλήσῑ brez sovražnega namena.
-
Δήλια, τά gl. Δῆλος.
-
Δήλιον, τό mesto ob obali Bojotije (tam se je bila l. 424. pr. Kr. bitka med Atenci in Bojočani).
-
δηλονότι adv. [δῆλόν (ἐστιν) ὅτι] očitno, kajpada, seveda, namreč.
-
δηλοποιέω oznanjam, razglašam.
-
δῆλος 3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.
-
Δῆλος, ἡ kikladski otok z mestom istega imena, posvečen Apolonu in Artemidi; adi. Δήλιος, dor. Δάλιος 3 delski, Deljan, Apolonov priimek; fem. Δηλιάς, άδος z neutr. Δηλιάσι γυάλοις Evr. I. T. 1235; Δήλια, τά 1. (vsakoletno) odpošiljanje svete ladje na Del, v spomin Tezejevega pohoda na Kreto. 2. slavnost Apolonu na čast, ki se je obhajala vsako četrto leto na Delu.
-
δηλόω [fut. pass. δηλωθήσομαι in δηλώσομαι] 1. trans. razodevam, storim, da je kaj očitno, pojasnjujem, razlagam, odkrivam, objavljam, (po)kažem, dokazujem, oznanjam, sporočam τί τινι, πρός, εἴς τινα; s pt. očitno kaj delam; δηλοῖς ὥς τι σημανῶν νέον očitno je, da (očividno) hočeš oznaniti nekaj novega, ὥς σε δηλώσω κακόν (ὄντα) dokazal bom, da si …; δηλοῖς γὰρ καλχαίνουσ' ἔπος očividno premišljuješ nekaj težkega; δηλώσω πατρὶ μὴ ἄσπλαγχνος γεγώς pokazal bom očetu, da se mu ni iznerodil sin. 2. intr. pokažem se; δηλοῖ ὅτι jasno, očito je, pokaže se, da.
-
δήλωσις, εως, ἡ objava, razodetje, odkritje; ukaz, dokaz.
-
δημαγωγέω (δημ-αγωγός) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.
-
δημαγωγία, ἡ (δημ-αγωγός) vodstvo, zapeljevanje naroda, demagogija.