-
αἶ, αἰαῖ poet. (vzklik začudenja in bolečine) o joj! gorje !
-
αἶα, ἡ ep. poet. zemlja, dežela; Αἶα, ἡ staro ime Kolhide.
-
αἰάζω [Et.: iz medmeta αἶ; fut. αἰάξω] poet. jadikujem, tarnam, plakam.
-
αἰαῖ = αἶ.
-
Αἰαίη, ἡ priimek Kirke; νῆσος njeno bivališče.
-
Αἰακίδης, ου, ὁ Ajakov vnuk (= Ahil); pl. Ajakovi potomci.
-
Αἰακός, ὁ Zevsov sin, kralj na Ajgini, po smrti sodnik v podzemlju.
-
αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.
-
Αἴας, αντος, ὁ 1. Telamonov sin iz Salamine, Tevkrov brat. 2. Oilejev sin, vodja Lokranov.
-
Αἰγαί, ῶν, αἱ 1. mesto v Ahaji. 2. otok blizu Hija. 3. mesto v Makedoniji.
-
Αἰγαῖαι, ῶν, αἱ mesto v Ajoliji.
-
Αἰγαῖος 3 ajgajski (πέλαγος = Αἰγαῖον, τό Ajgajsko morje).
-
Αἰγαίων, ωνος, ὁ = Βριάρεως, Pozejdonov sin.
-
Αἰγάλεως, ω, ὁ, τό Αἰγάλεων ὄρος gorovje v Atiki.
-
αἰγανέη, ἡ (αἰγίς) ep. kopje, sulica.
-
αἴγειος 3 αἴγεος (αἴξ) kozji (τυρός); iz kozje kože (ἀσκός, κυνέη); αἰγέη, ἡ (δορά) kozja koža, kozlina.
-
αἴγειρος, ἡ [Et.: sor. z gršk. αἰγίλωψ, neke vrste hrast; lat. aesculus hrast; (iz aeg-sculus), nem. Eiche (iz aik-)] jagned, topol.
-
αἴγεος 3 = αἴγειος.
-
Αἰγεύς, έως, ὁ Pandionov sin, Tezejev oče: Αἰγείδης ὁ Ajgejev sin = Tezej; οἱ Αἰγεῖδαι Atenci.
-
Αἰγή, ἡ, mesto v Makedoniji.