-
ἀν-εχέγγυος 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; διὰ τὸ τὴν γνώμην ἀνεχέγγυον γεγενῆσθαι ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom.
-
ἀν-ήκεστος 2 (ἀκέομαι) neozdravljiv, hud, poguben, usodepoln; neodpustljiv, neznosen; χαρά pogubna, divja radost; βουλεῦσαί τι ἀ. περί τινος obsoditi koga na smrt. – adv. -ως neizprosno, kruto, trdosrčno.
-
ἀν-ήκοος 2 (ἀκοή) kdor ne sliši, nevešč, neveden τινός.
-
ἀν-ήκουστος 2 (ἀκούω) nezaslišan, nečuven, grozen, strašen.
-
ἀν-ήλιος 2 brez solnca, hladen, senčnat, temen.
-
ἀν-ήμελκτος 2 (ἀμέλγω) ep. nepomolzen.
-
ἀν-ήμερος 2 neukročen, neobdelan, sirov, divji; ὕλη pragozd.
-
ἀν-ήνεμος 2 (ἄνεμος) brez vetra, brezvetrn, zatisen, ἀνήνεμος πάντων χειμώνων brez zimskih viharjev.
-
ἀν-ήνυ(σ)τος 2 (ἀνύω) ep. nedovršen, neskončen, brezuspešen.
-
ἀν-ήριθμος 2 poet. = ἀν-άριθμος.
-
ἀν-ήροτος 2 (ἀρόω) neoran, neobdelan.
-
ἀνθεμόρ-ρῠτος 2 (ῥέω) poet. iz cvetlic tekoč, γάνος strd.
-
ἀνθεμώδης 2 (εἶδος) cvetličnat, poln cvetlic.
-
ἀνθεσ-φόρος 2 cvetlice noseč.
-
ἀνθρωπο-ειδής 2 (εἶδος) ion. človeku podoben, v človeški postavi.
-
ἀνθρωπο-κτόνος 2 (κτείνω) ljudi moreč, ljudomorec, ubijalec (ljudi) NT.
-
ἀνθρωπο-φῠής 2 (φυή) ion. človeške narave, človeku podoben, človeški.
-
ἀν-ῐ́ᾱτος 2 neozdravljiv; adv. ἀνιάτως ἔχω sem nepoboljšljiv.
-
ἀν-ίδρῡτος 2 (ἱδρύω) neumoren, neugnan, brez počitka, nestalen, ogibajoč se ljudi.
-
ἀν-ῑ́δρωτος 2 (ἱδρόω) ep. ne poteč se, ne znojen. – adv. ἀνιδρωτί brez znoja, brez truda, leno, počasi.