-
δειμαίνω (δεῖμα) [samo prez, in impf.] bojim se, sem v strahu, v skrbeh, τί, τινά pred kom, περί, ἀμφί τινι, ὑπέρ τινος za koga.
-
δείματο gl. δέμω.
-
δειματόω (δεῖμα) ion. pripravljam v strah, prestrašim.
-
Δεῖμος, ὁ ep. Strah (Arejev spremljevavec in služabnik).
-
δεῖν (inf. od δέω) = pt. δέον dasi, ker, dočim je potrebno.
-
δεῖνα, ὁ, ἡ, τό [gen. δεῖνος, dat. δεῖνι, acc. δεῖνα, pl. δεῖνες, δείνων, δεῖνας] neki, nekdo; τὸ δεῖνα ah, da; še nekaj, še to.
-
δεινολογέομαι d. m. (λέγω) ion. silno se pritožujem ὅτι.
-
δεινό-πους, -ποδος, ὁ, ἡ poet. strašnih korakov, strašno korakajoč.
-
δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.
-
δεινότης, ητος, ἡ 1. strahovitost, strogost, neusmiljenost. 2. spretnost, sposobnost, zmožnost, talent, zvitost (v političnih spletkah). 3. zgovornost.
-
δεινόω (δεινός) pretiravam, povečujem ἐπὶ τὸ μεῖζον.
-
δείνωσις, εως, ἡ pretiravanje.
-
δειν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Erinijah).
-
δείους, τοῦ gl. δέος.
-
δειπνέω [fut. δειπνήσω itd.] obedujem, jem; τὸ ἄριστον uživam zajutrek kot glavni obed.
-
δείπνηστος, ὁ ep. čas obeda.
-
δειπνίζω (δεῖπνον) [pt. aor. ep. δειπνίσσας] (po)gostim, (na)hranim τινά.
-
δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.
-
δειπνοποιέομαι med. dam si pripraviti obed, obedujem, jem.
-
δειράς, άδος, ἡ δεράς poet. gorski greben, gorski hrbet, pečina, sleme, vrh.