-
μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.
-
μυέω (μύω) 1. posvečujem, uvajam v svete skrivnosti, razodevam komu svete skrivnosti, τὰ ἐρωτικά uvajam v, razodevam skrivnosti ljubezni; ὁ μεμυημένος poučen v svetih skrivnostih (v misterijih). 2. NT podučujem; ἐν παντὶ καὶ ἐν πᾶσι μεμύημαι vajen sem sleherne in vsake stvari.
-
νῆσος, ἡ, dor. νᾶσος (νάω) otok, polotok; ἐν τᾷ μεγάλᾳ Δωρίδι νάσῳ na velikem Peloponezu.
-
νοέω [fut. νοήσω itd.; ion. aor. act. ἔνωσα, pf. νένωκα, pass. νένωμαι] 1. act. a) zaznam, opazim, zapazim, spoznam, uvidim, vem; pogosto v zvezi z ἰδεῖν, ὀφθαλμοῖς, ἐν ὀφθαλμοῖς, s ὡς in zavisnim vprašanjem, tudi s pt. νοέω κακὸν ἐρχόμενον; b) α.) mislim, preudarjam, presojam, razmišljam, νόον νοέω gojim, snujem načrte, ἐπ' ἀμφότερα, ἐν φρεσί, κατὰ φρένα καὶ κατὰ θυμόν; pt. νοῶν, νοήσας pameten, razumen, preudaren; β.) menim, mislim, sem mnenja ἄλλα, ὀρθά mislim prav, sem pravega prepričanja; τόδε νοῶ κράτιστον to smatram za najboljše; γ.) izmislim, pripravljam ἄλλα, νόστον τινί; z inf.: mislim na kaj, nameravam, namenjen sem, κακά τινι želim komu kaj hudega, οὐ νοέω ne mislim na kaj, opuščam misel na kaj; c) o besedah: značim, pomenim. 2. med. a) preudarjam, premišljam pri sebi; b) sklenem.
-
νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.
-
νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.
-
νύξ, νυκτός, ἡ [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, νυκτός, ἐν, ἐπὶ νυκτί ponoči, τῆς νυκτός v (določeni) noči, (διὰ) νύκτα celo noč, εἰς (τὴν) νύκτα ko se napravi noč, ὑπὸ νύκτα proti noči, pozno zvečer; πόρρω τῶν νυκτῶν pozno ponoči, μέσαι νύκτες polnoč, περὶ μέσας νύκτας o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Νύξ boginja noči.
-
ξαίνω [Et. iz ξάνjω, qsn̥jō, podaljš. kor. qs-en- iz qes, slov. česati, lat. sentis, trnjev grm (iz ksen-tis), gl. ξέω, ξύω. – Obl. fut. ξανῶ, aor. ἔξηνα, pass. pf. ἔξασμαι, aor. ἐξάνθην]. 1. praskam, grebenam, gradašim volno ἔρια. 2. bijem, tepem, bičam.
-
ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.
-
ξέω [Et. iz qs-es-, vzporedno qs-en-, gl. ξαίνω. – Obl. aor. ἔξεσε in ξέσσε] stružem, obdelujem, (ob)tešem, gladim, likam.
-
ξύλ-οχος, ἡ [Et. iz ξυλο-λόχος, gl. λέχος, λόχος] ep. šuma, les, gošča, grmovje, ἐν ξυλόχῳ λέοντος v levovem brlogu.
-
ξυράω, NT ξυρέω med. ξυρέομαι (ξυρόν) 1. strižem, brijem; ἐν χρῷ režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.
-
ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.
-
ὀ-δάξ adv. (ὀ proth., δάκνω) ep. grizoč, z zobmi, ὀδάξ ἐν χείλεσι φύντες grizli so si (čvrsto) ustnice = požrli so jezo; ὀδάξ ἕλον οὖδας so ugriznili tla, so šli pod črno zemljo, so poginili.
-
οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.
-
οἶνος, ὁ [Et. iz ϝοινος, sor. lat. vinum iz woinom, iz lat. nem. Wein, slov. vino] 1. vino; pl. vrste vina, κρίθινος in ἐκ κριθῶν pivo, παρ' οἴνῳ pri vinu, ἐν οἴνῳ v pijanosti. 2. NT omotno (čarodejno) vino, (o)mamilo.
-
οἶος 3 ep. poet. 1. edin, sam μετὰ τοῖσιν, ἐν ἀθανάτοισιν. 2. osamljen, oddaljen, zapuščen τινῶν, ἀπό τινος, εἷς οἶος samo eden. 3. odličen, komur ni enakega Ἕκτωρ.
-
οἷος 3 (gl. ὅς) kakšen, kakov, kakršen; pogosto se sloveni s: kakor οἷος δ' Ἄρης πόλεμόνδε μέτεισιν, lat. qualis; stoji 1. v relativnih stavkih in se nanaša na korelativa τοῖος, τοιοῦτος, τοιόσδε, ἀοιδοῦ τοίου, οἷος ὅδ' ἐστίν kakršen je ta; οὐ γὰρ που τοίους ἴδον ἀνέρας, οἷον kakor; demonstrativ se tudi izpušča στιβαρώτερον οὐκ ὀλίγον περ ἢ (τοῖον) οἵῳ Φαίηκες ἐδίσκεον; οὐδὲν οἷον τὸ αὐτὸν ἐρωτᾶν nič ni tako dobro, kakor = najbolje je, ga vprašati. – včasih se asimilira z odvisnim sklonom, na katerega se nanaša: γνόντες τοῖς οἵοις ἡμῖν καὶ ὑμῖν χαλεπὴν εἶναι δημοκρατίαν da je ljudem kakor smo mi in vi, ljudem naše in vaše vrste; χαριζόμενος οἵῳ σοὶ ἀνδρί = ἀνδρὶ τοιούτῳ, οἷος σὺ εἶ; πρὸς ἄνδρας τολμηροὺς οἵους καὶ Ἄθηναίους = οἷοι καὶ Ἀθηναῖοί εἰσιν. 2. v zavisnih vprašanjih: οἶσθα, οἷος ἐκεῖνος ἀνήρ, ὁρᾶτε δὴ ἐν οἵῳ (v kakšnem nevarnem položaju) ἐσμέν, σκέψαι δὲ οἵῳ ὄντι μοι περὶ σὲ οἷος ὢν περὶ ἐμὲ ἔπειτά μοι μέμφῃ pomisli, kakšen sem jaz proti tebi in ti proti meni in mi vendar očitaš. 3. pri vzkliku: kakšen, kako velik (dober, neznaten, grozen itd.): οἷον ἔργον δέδρακας! οἷον ἔχεις ἐπίμαστον ἀλήτην! οἷον δή νυ θεοὺς βροτοὶ αἰτιόωνται! kaj vse pač očitajo ljudje bogovom! 4. kavzalno = ὅτι τοιοῦτος: ἐμακάριζον τὴν μητέρα, οἵων τέκνων ἐκύρησε ker (da) je imela takšne otroke; οἷ' ἀγορεύεις = ὅτι τοιαῦτα ἀγορεύεις, οἷά μ' ἔοργας = ὅτι τοιαῦτα; včasih stoji οἷος dvakrat: οἷ' ἔργα δράσας οἷα λαγχάνει κακά = da ga je po takšnih činih zadela takšna nesreča. 5. z inf. = ὥστε = da (ako stoji ali se lahko dostavi v prejšnjem stavku τοιοῦτος) takšen da, sposoben, zmožen: δοκεῖ μοι τὸ πολὺ τῶν ἀνθρώπων οἷον ἕπεσθαι; Σωκράτης τοιοῦτος ἦν, οἷος μηδενὶ ἄλλῳ πείθεσθαι ἢ τῷ λόγῳ; καλόν ἐστιν ἡ ἐπιστήμη καὶ οἷον ἄρχειν τῶν ἀνθρώπων; λέγειν οἷός τ' ἀνήρ. – οἷός τέ εἰμι (z inf.) morem, zmorem, mogoče mi je, sem sposoben, οἷόν τέ ἐστι ali οἷά τέ ἐστι mogoče je, dovoljeno je, sme se storiti, οἷόν τε ὄν dasi je bilo mogoče. 6. ojačuje superlativ: kar (= ὥς); ἀπέχθειαι οἷαι χαλεπώταται; ὄντος πάγου οἵου δεινοτάτου; ἀφόρητος οἷος κρυμός (= θαυμαστὸς ὅσος) čudovito hud mraz; ὡς οἷόν τε μάλιστα kar najbolj. 7. adverb. a) οἵως (redko): οἷος ὢν οἵως ἔχεις kak junak si in kakšna je tvoja usoda!; b) οἷον, οἷα kakor (da bi), takorekoč, kakor n. pr., kakor, ker pač (οἷον δή), οἷον ἀστέρα tako svetlo kakor zvezdni utrinek; s pt. = ἅτε (navaja stvarni vzrok) ker pač; pri števnikih: blizu, približno οἷον δέκα στάδιοι.
-
οἰστός 3 (adi. verb. k φέρω) kar se more prenašati, znosen, pretrpen, οἰστὸν ἂν ἦν bi se dalo prenesti.
-
οἰσύινος 3 vrbov, iz vrbovih šib (spleten), τὸ οἰσύιον vrba, ἐν τοῖς οἰσυίοις pod vrbami.