-
ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.
-
ἀ-τράγῳδος 2 netragičen, tragediji neprimeren.
-
ἄ-τρακτος, ὁ [Et. kor. tereq, vrteti, sukati, lat. torqueo, slov. trak, nem. drechseln, Drechsler, stvn. drahsil] ep. preslica, vreteno, strelica, puščica.
-
ἀ-τραπιτός, ἡ ep. ἀ-τραπός, ἡ steza, pot.
-
ἀ-τρεκής 2 (ἄτρακτος) točen, natančen, zanesljiv, preskrben, istinit, gotov, resničen; δεκὰς ἀτρεκές ravno deset; δόξα velik; τὸ ἀτρεκές popolna resnica. – adv. ἀτρεκές, -έως resnično, neovržno.
-
ἀ-τρέμα(ς) adv. (τρέμω) nepremično, mirno, tiho, ne da bi se ganil, ἀτρέμας ἔχω mirujem, sem miren, τὸ στρατόπεδον pustim mirno stati.
-
ἀ-τρεμής 2 (τρέμω) ep. neustrašen, ne tresoč se, miren. – adv. ἀτρεμέως mirno, neustrašeno.
-
ἄ-τρεστος 2 (τρέω) poet. ne tresoč se, neustrašen, neboječ, brez strahu.
-
ἀ-τρῐβής 2 (τρίβω) 1. neodrgnjen, neobrabljen, ὁδός neutrjen, nerazhojen, nehoden. 2. nepoškodovan.
-
ἄ-τριπτος 2 (τρίβω) ep. neodrgnjen, neutrjen; mehek χείρ.
-
ἄ-τρομος 2 (τρέμω) ne tresoč se, neustrašen, brez strahu.
-
ἄ-τροφος 2 (τρέφω) slabo rejen, suh, mršav.
-
ἀ-τρύγετος 2 (τρύω) ep. nemiren, nepokojen, neugnan θάλασσα. – drugi: nerodoviten, pust.
-
ἄ-τρῡτος 2 (τρύω) poet. ion. neumoren, neprestan, neskončen, neizčrpen; brez dela, brezdelen.
-
ἄ-τρωτος 2 (τιτρώσκω) 1. neranjen. 2. neranljiv; χρήμασιν nepodkupen.
-
ἀ-τυράννευτος 2 (τυραννεύω) ne podložen samosilnikom (tiranom).
-
ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.
-
ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.
-
ἀ-τυχής 2 (τυχεῖν) nesrečen, zapuščen od Boga, zaslepljen, zanemarjen.
-
ἄ-υπνος 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, ὕπνος nemirno spanje. 2. pren. κρῆναι neusehljiv, vedno tekoč, ἄγρα nočen.